Holokavst, genocid nacistov nad evropskimi Judi, je med 1939 in 1945 terjal okoli šest milijonov življenj evropskih Judov. Nacistični morilski stroj je uničil okoli dve tretjini evropskih Judov, sistematično so jih morili v koncentracijskih taboriščih.
V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pa do padca taborišča pomorili več kot milijon ljudi.
Med prvimi taboriščniki, ki so jih pripeljali v taborišče, je bila Judith Spielberg Mittelman, taboriščnica s številko 1800, ki je lani spregovorila o tistih trenutkih. "Niso nam dali hrane, ničesar. Sestra mi je potem dala nekaj za pojesti. Mame pa nisem nikoli več videla," je dejala v solzah. Desetletja kasneje takratne krivice in doživete grozote niso bile izbrisane.
Preživeli Bogdan Bartnikowski pa se je spomnil, da so ujeti otroci nekoč vprašali, kaj neki so storili, da so si zaslužili taborišče in ne svobode: "Smejali so se in rekli: Ali vidite dimnik? To je edina pot v svobodo."
Ko so vojaki Rdeče armade vstopili v taborišče, so tam med drugim odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Številne so v druga taborišča odpeljali na tako imenovani "marš smrti", ki ga številni niso preživeli. Vojaki so tako lahko rešili le 7650 povsem izčrpanih taboriščnikov.
Osvoboditev je tukaj dočakal Primo Levi. "Bili smo v svetu mrtvih in črvov. Okoli nas in v nas je izginil še zadnji občutek civilizacije," je zapisal o izkušnji.
S tem je odlično povzel dva zločina nacizma. Ne le, da so sistematično uničili več milijonov ljudi, nezaželene skupine so razčlovečili do točke, kjer je bila odvzeta še zadnja komponenta tistega, kar definira človeško bitje.
Prav tako je iz njegovih zapisov tudi jasno, da se osvoboditev ne zgodi v enem dnevu, kaj šele, da bi se zacelile rane: "Človek je tisti, ki ubija, človek je tisti, ki stori krivico ali žalost. Toda nekdo, ki je izgubil vse zavore, ki si lahko posteljo deli z mrličem, ki je čakal, da bo bližnji umrl, da mu bo lahko vzel kruh, je od stopnje mislečega človeka oddaljen še bolj kot krut sadist, pa čeprav brez svoje krivde."
In to je pravi obraz razčlovečenja. To nam pove, kaj je bil holokavst v resnici. Ne le vojaška taktika, preračunljiva, brez čustev, zgolj masaker domnevnih nasprotnikov. Holokavst je bil zlom civilizacije.
Spominjanje osvoboditve je zato prav tako pomembno kot spominjanje žrtev, ki je niso nikoli doživele. Oboje je opomin, da svoboda ni podarjena, ampak se je treba zanjo boriti vsak dan in jo dnevno tudi prakticirati. V tem smislu tako dnevi spomina še zdaleč niso pogrevanje stare zgodbe, ampak aktualno opozorilo, kam pripelje kakršno koli sovraštvo.
"Argumentov v prid ekstremnim ideologijam ni"
Usoda Judov je bila izjemno kruta, še zdaleč pa niso bili edini narod, ki je trpel zaradi nacistov. Ti so imeli dolg seznam "nevrednih življenj". Tako so pomorili na sto tisoče Romov, južnih Slovanov, invalidov, homoseksualcev ... ter več milijonov Sovjetov in več kot milijon Poljakov.
V koncentracijskih taboriščih je trpelo tudi okoli 63.000 slovenskih internirancev. Od tega se jih 12.000 nikoli ni vrnilo.
"Med žrtvami nemškega morilskega stroja je bila tako zgolj ena razlika. Veliko Judov je bilo poslanih naravnost v plinske celice, medtem ko naj bi bili nekateri drugi – tudi Slovani – sprva uporabni še za širjenje nemške moči, potem pa bi jih prav tako zbrisali z obličja Zemlje," opozarja preživeli slovenski taboriščnik Dušan Stefančič.
Marsikomu je danes nedoumljivo, kako je lahko morilski stroj moril tako učinkovito – v času brez urejenih evidenc, računalnikov. Ko je Hitler prišel na oblast, je bil osrednji nacistični cilj identificirati in uničiti 600.000 nemških Judov. Ko so bili identificirani, so bili lahko tarča zaplembe premoženja, getoizacije, deportacije in na koncu iztrebljanja. In pri tem je režimu pomagal sistem luknjanih kartic. Več o tem sistemu lahko preberete v spodnjem članku.
"Marsikdo se danes sprašuje, kako so mogli ljudje dopustiti, da se dogaja, kar se je dogajalo. Odgovor sploh ni zapleten. Ko se poudarjanje razlik in sovraštva zdi smiselno, je to pot v pogubo. Veste, Judje pred drugo svetovno vojno v družbi niso bili visoko cenjeni. Zasedali so visoke položaje, bili so zdravniki, odvetniki, bankirji, bili so znanstveniki, književniki ... Bili so svoj sloj, tudi oni so na koga gledali zviška. Tudi v deželah, kjer niso bili na najvišjih položajih, so bili močno vpeti v dejavnost zasebnih izposojevalnic denarja, ki niso bile prav prijetni kraji. Ampak to nikoli ne more in ne sme biti argument za genocid. Marsikdo se je ukvarjal s posli, ki komu niso bili pogodu, pa zato ni končal v plinski celici. Skratka – argumentov v prid ekstremnim ideologijam ni. Vse skupaj je bil genocid, etnično čiščenje, zločin, ki se kazensko preganja. Le da je bilo kaznovanih na koncu bolj malo, tudi zato, ker so številne države – od Švice do Vatikana – odigrale nepošteno vlogo in zaščitile zločince. Žal pa te ideologije še zdaleč niso mrtve," o mračnem obdobju zgodovine pravi Stefančič.
Ki ga tudi vojna v Ukrajini ni zelo presenetila. Čeprav je sam kot pričevalec leta opozarjal: Nikoli več. Pozaba ima namreč strašne posledice. "Nova generacija 'ugotovi', da so predniki naredili vse narobe, in se istega problema loti po svoje, z istimi uničujočimi posledicami. Obneslo se ni nikoli, poskusi so pa vedno znova in znova. Tudi v Rusiji s Putinom."
Robot Goebbels, Divji zahod dezinformacij in medijsko nepismeni (mladi)
Osrednja tema letošnje obletnice je proces načrtovanja, ustvarjanja in širjenja sistema razčlovečenja in genocida v Auschwitzu. Ali kot opozarja eden od preživelih: "Auschwitz ni padel z neba." Tako kot ni z neba padla nobena vojna – niti tista v Ukrajini. Prav tako pa "nikoli več" ni več samoumeven. Še posebej v družbi, ki pozablja.
V dobi družbenih medijev antisemitizem in zanikanje holokavsta nista več skrita na obrobju družbe, v majhnih, sovražnih skupinah. Od Yeja – prej znanega kot Kanyeja Westa – in igralca lige NBA Kyrieja Irvinga do članov kongresa na obeh straneh ameriške politike – celo znane osebnosti, ki imajo globalni vpliv, torej ponavljajo antisemitske ideje, pogosto na spletu.
Antisemitizem spet narašča, krivo pa je pomanjkanje znanja o holokavstu. Ob obletnici, kot je današnja, je tako pomembno, da tudi učitelji razmislijo, kako podajati snov o antisemitizmu in holokavstu, za The Conversation piše profesor univerze v Connecticutu Alan Marcus.
"Namesto da bi učili o holokavstu kot o izoliranem dogodku, se morajo učitelji spopasti s tem, kako je povezan z antisemitizmom v preteklosti in sedanjosti. To pomeni prilagajanje temu, kako se ljudje danes učijo in živijo: na spletu. Spletni ekosistem, v katerem cveti današnji antisemitizem, je Divji zahod informacij in dezinformacij, ki so v veliki meri nenadzorovane, se v trenutku razširijo in jih lahko objavijo vsi. Objave na družabnih omrežjih in viri novic so pogosto filtrirani z algoritmi, ki zožijo vsebino, ki jo prejmejo uporabniki, kar samo še krepi njihova prepričanja. Glavne platforme, kot je TikTok, se lahko uporabljajo za spodbujanje antisemitizma, prav tako manj znane aplikacije, kot je Telegram," opozarja.
Glede na poročilo Združenih narodov iz leta 2022 je 17 odstotkov javne vsebine na TikToku, povezane s holokavstom, tega zanikalo ali izkrivljalo. Enako velja za skoraj 1 od 5 objav na Twitterju, povezanih s holokavstom, in 49 odstotkov vsebine o holokavstu na Telegramu.
"Nova nevarnost je tehnologija umetne inteligence. Novi viri umetne inteligence ponujajo potencialna učna orodja – a tudi nevarnost širjenja nenadzorovanih dezinformacij. Na primer, umetna inteligenca vam omogočata 'klepet' z zgodovinsko osebnostjo, vključno z ljudmi, kot je Joseph Goebbels, minister za propagando Adolfa Hitlerja," opozarja Marcus. In opozorila, da so odgovori likov lahko izmišljeni in da morajo uporabniki preveriti zgodovinsko točnost, ne bodo zalegla dovolj.
"Druga potencialna nevarnost umetne inteligence so globoko lažni videoposnetki. Medijski strokovnjaki opozarjajo na možnost destabilizirajočega 'razkroja resnice', nezmožnost vedeti, kaj je resnično in kaj lažno, saj se količina sintetičnih vsebin množi. Proučevalci holokavsta se pripravljajo na boj proti temu, kako bi zgodovinske vire in izobraževalno gradivo lahko manipulirali s pomočjo globokih ponaredkov. Obstaja posebna zaskrbljenost, da bodo globoki ponaredki uporabljeni za manipulacijo ali spodkopavanje pričevanj preživelih," nadaljuje.
"Kot prvi korak lahko učitelji spodbujajo medijsko pismenost, znanje in veščine, potrebne za navigacijo in kritiko spletnih informacij, in učence naučijo pristopati k virom tako zdravo kritično kot odprto. Medijska pismenost vključuje tudi prepoznavanje avtorja vira, žanra, namena in stališča ter razmišljanje o lastnem stališču. Nazadnje je pomembno izslediti trditve, citate in medije nazaj do izvirnega vira ali konteksta," še svetuje.
"Razdalja med objavo na Facebooku in razbijanjem nagrobnikov na pokopališču je krajša, kot bi si mislili"
Težave z antisemitizmom ima tudi Evropa. Izraelski predsednik Jicak Hercog je spregovoril v Evropskem parlamentu in pozval k prizadevanjem za izkoreninjenje antisemitizma v Evropi.
Tudi on je opozoril, da antisemitizem dobiva nove preobleke. "Razdalja med objavo na Facebooku in razbijanjem nagrobnikov na pokopališču je krajša, kot bi si mislili," je posvaril.
Ocenil je tudi, da se kritika izraelske države ne sme preleviti v zanikanje njenega obstoja in judovskega ljudstva.
Preživeli snema spomine, da se bodo lahko, ko ga ne bo več, mladi pogovarjali z njegovim hologramom
Še posebej velika težava bo nastala, ko edinih, ki lahko zares učinkovito stopijo na jezik zanikovalcem zgodovine, preživelih, ne bo več.
In tega se zavedajo tudi poslednji preživeli. Mož, ki je preživel holokavst, danes pa v ZDA živi v okrožju Miami-Dade, je ta teden preživel v pripovedovanju svoje življenjske zgodbe za posnetek, ki bo postal interaktivna biografija za nastajajoči muzej v Bostonu, poroča tamkajšnji lokalni WLRN.
David Schaecter sicer izvira iz nekdanje Češkoslovaške. Preživel je štiri taborišča in novembra 1944 pobegnil z vlaka, ki ga je peljal v drugo taborišče. Oče, mati in trije bratje in sestre so umrli v taboriščih. Po vojni je šest let preživel v Evropi, preden se je leta 1950 preselil v ZDA.
Žal ne bo več dolgo, ko se bo poslovil poslednji preživeli. Zato želijo s tehnologijo zagotoviti, da se bo mogoče z njim o izkušnji holokavsta "pogovarjati" tudi po njegovi smrti.
Fundacija USC Shoah stoji za tehnologijo, ki ustvari hologramsko projekcijo preživelega. Fundacija to imenuje "Razsežnosti v pričevanju". In tako 93-letni Shaecter zdaj vsak dan sedi nasproti dr. Michaela Berenbauma, ki mu postavlja vprašanja.
Schaecter je dejal, da ima še vedno energijo, da govori o svojem življenju, saj želi, da bi mu prisluhnilo čim več otrok. "Želim, da so moj sogovornik," pravi. Da ga bodo lahko slišati povedati njegovo zgodbo tudi, ko ga ne bo več.
"Otroci morajo vedeti, da je toliko grdega. Otroci morajo vedeti, da ne smeš samo stati in gledati," je jasen.
