Na nedeljskem političnem shodu je Lofven dejal, da bo "novembra na kongresu stranke zapustil mesto predsednika stranke, nato pa odstopil še z mesta predsednika vlade".
64 -letnik je bil vodja stranke skoraj 10 let, predsednik vlade pa je bil vse od leta 2014. "Vsega je enkrat konec, svojemu nasledniku želim dati najboljše možnosti," je dejal. Nekdanji varilec in sindikalni vodja je zadnja tri leta skupaj s stranko Zelenih vodil šibko manjšinsko vlado, ki si je po neuspešnih volitvah septembra 2018 prizadevala najti delujočo koalicijo.
Napoved njegovega odstopa je vseeno presenetila, saj je Lofven prej nakazal, da želi stranko voditi tudi v naslednji volilni kampanji.
Ewa Stenberg, politična komentatorka švedskega časopisa Dagens Nyheter, je sicer dejala, da je njegova odločitev modra. "Lofven ni dober vodja kampanj ali pa retorik, ni vodja, ki ga socialdemokrati potrebujejo v težki volilni kampanji, kjer je retorika pomembna," je zapisala. "Glede na to je logično, da mesto preda nekomu, ki je bolj spreten z besedami in med volivci lahko sproži navdušenje."
Bo mesto predsednika vlade prevzela ženska?
Kdo bo nasledil Lofvena kot vodjo stranke, še ni znano, čeprav so Stenbergova in drugi politični komentatorji ugibali, da bi se za mesto lahko potegovala finančna ministrica Magdalena Andersson. Anderssonova je finančna ministrica že sedem let in je premierja občasno že nadomeščala.
Kot možna naslednica se je omenjalo tudi zdravstveno ministrico Leno Hallengren, ki ima tako kot Anderssonova razmeroma visoke ocene v javnosti, zlasti zaradi ravnanja s pandemijo covida-19.
Kljub temu, da je Švedska dolgoletna zagovornica pravic žensk in enakosti spolov, za razliko od svojih nordijskih sosedov še ni imela predsednice vlade. Lofvenovega naslednika na mestu vodje stranke bo moral za prevzem funkcije predsednika vlade potrditi parlament.
Junija ga je oslabila politična kriza
Od prihoda na oblast leta 2014 je Lofven prestal upad socialne demokracije v Evropi, vzpon skrajne desnice in celo pandemijo. Vendar pa ga je junija letos oslabila politična kriza. Levica, ki je podpirala njegovo koalicijo, je namreč umaknila podporo predhodnemu načrtu za reformo nadzora najemnin. Po nezaupnici pa je bil prisiljen odstopiti.
Opozicija je dobila priložnost, da sestavi vlado, vendar ji ni uspelo zagotoviti dovolj glasov v parlamentu, poslanci pa so na mesto predsednika vlade ponovno izglasovali Lofvena.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.