Virus se širi, število mrtvih narašča. Tudi na Švedskem kmalu ostrejši ukrepi?

Da se igrajo 'rusko ruleto' s prebivalstvom, so konec marca švedsko vlado, ki se je odločila za mehak pristop pri zajezitvi širjenja koronavirusa, opozarjali strokovnjaki. Medtem ko so vlade po vsem svetu druga za drugo sprejemale stroge izolacijske ukrepe, zapirale šole in vrtce, je švedski premier državljanom zgolj svetoval, naj se obnašajo odgovorno in sledijo priporočilom vlade – ta med drugim vključujejo delo od doma, da ljudje ostanejo doma, če se počutijo bolne, izvajanje socialne distance ter da ljudje ne hodijo od doma, če spadajo v rizične skupine ali so starejši od 70 let.

Pristop je med Švedi dokaj priljubljen, javnomnenjske raziskave kažejo, da 44 odstotkov vprašanih zaupa predsedniku vlade (v primerjavi s 26 odstotki februarja).

A švedska vlada naj bi pripravljala novo zakonodajo, ki bi ji omogočala sprejetje izrednih ukrepov v boju proti koronavirusu – pri tem se omenja zaprtje trgovin in restavracij ter omejitve zbiranja na javnih mestih. Na Švedskem namreč beležijo višjo stopnjo umrljivosti v primerjavi s sosednjimi državami. Do nedelje so skupno zabeležili 401 smrtno žrtev, kar predstavlja 37 mrtvih na milijon prebivalcev. Za primerjavo: na Danskem ta številka znaša 28, na Norveškem pa 12. V obeh državah sicer veljajo strogi izolacijski ukrepi.

Glavni epidemiolog v državi Anders Tegnell je pristop vlade do epidemije opisal kot poskus "počasnejšega širjenja okužbe, ki ne bo preobremenil zdravstvenega sistema". Pravi, da je pomembno, da del prebivalstva pridobi imunost, piše The Guardian. Pri tem je sicer zanikal, da gre za poskus ustvarjanja kolektivne imunosti – strategija, ki sta se je skušali poslužiti tako Velika Britanija kot Nizozemska, obe pa sta morali nato hitro sprejeti ostrejše ukrepe zaradi višanja števila smrtnih žrtev.

Sten Linnarsson z inštituta Karolinska opozarja, da znanstvenih dokazov, ki bi podpirali tovrstni pristop, ni – primerjal pa ga je s požarom v kuhinji, ki ga pustiš goreti in se odločiš, da ga boš pogasil kasneje. "Nevarnost pri tem je, da bo medtem pogorela celotna hiša," pravi.

Tegnell je moral pretekli teden priznati, da krivulja števila okuženih v državi postaja vedno bolj strma, a je hkrati vztrajal, da je še vedno dovolj izravnana.

A v prestolnici Stockholm število primerov okuženih strmo raste. Narašča pa tudi zaskrbljenost za starejšo populacijo – v domovih za ostarele namreč beležijo vse več okužb s covidom-19, osebje pa tudi tu opozarja na pomanjkanje zaščitne opreme. Okužbe so potrdili v vsaj tretjini švedskih domov za starejše.

Strokovnjak za nalezljive bolezni Stefan Hanson opozarja, da situacija v Stockholmu "postaja kritična", število okuženih bi se po njegovih besedah lahko povišalo do te mere, da bi preobremenili zdravstveni sistem.

Od 2300 akademikov, ki so na premierja naslovili odprto pismo in pozvali k ostrejšim ukrepom, profesorica mikrobne patogeneze Cecilia Söderberg-Nauclér trdi, da bi morala vlada vzpostaviti karanteno za švedsko prestolnico. "Vzpostaviti moramo nadzor nad situacijo. Ne smemo priti do stanja, ko bo zavladal kaos," njene besede povzema britanski časnik.

Poljska bolnišnica za bolnike s covidom-19: sprva na voljo 140 postelj

Zaradi vztrajnega naraščanja števila obolelih, pa bo Švedska v prihodnjih dneh v prestolnici odprla terensko oziroma poljsko bolnišnico za bolnike z novo koronavirusno boleznijo 19. Na ta način želijo razbremeniti pritisk na bolnišnice v Stockholmu.

Britanski BBC poroča, da bo bolnišnica, ki jo v okrožju Älvsjö postavlja švedska vojska, imela namestitveno kapaciteto za 600 ljudi, sprva pa nameravajo tam namestiti do 140 bolnikov.

Na Švede se je v zvezi z zdravstveno krizo v nedeljo obrnil kralj Carl XVI. Gustaf in jih pozval, naj za bližajoče velikonočne praznike ne organizirajo družinskih srečanj, saj letošnji prazniki ne bodo običajni. "To moramo sprejeti," je sporočil 74-letni kralj, ki se je skupaj s soprogo, 75-letno kraljico Silvio, odločil za karanteno v gradu Stenhammar južno od Stockholma.