Svet se spopada z enim najmočnejših pojavov El Niño v zgodovini meritev. Po ocenah raziskovalcev bi lahko dodatna vročina, ki jo prinaša ta naravni podnebni pojav, med septembrom 2026 in februarjem 2027 povzročila približno 451.000 prezgodnjih smrti. Številka ne vključuje smrti, ki jih že zdaj povzročajo vse višje temperature zaradi podnebnih sprememb.
Znanstveniki opozarjajo, da bodo posledice občutili ljudje po vsem svetu. Med najbolj prizadetimi državami naj bi bile Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Med 20 najbolj prizadetimi pa so tudi Združene države Amerike, kjer pričakujejo okoli 3500 dodatnih smrti zaradi vročine.
"Ocena o 451.000 ljudeh je tako velika, da lahko deluje kot gola statistika, a se za temi številkami skrivajo starši in otroci, stari starši in sosedi, ljudje, ki hodijo v službo, skrbijo za družine in živijo svoja življenja," opozarja profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu, eden od avtorjev poročila.
Temperature podirajo rekorde
Trenutni El Niño je že presegel najvišje doslej izmerjene temperature za ta pojav, in to več mesecev pred pričakovanim vrhuncem. Nekateri znanstveniki ga opisujejo kot "osupljivega" in celo kot "Godzilo", poroča britanski The Guardian.
Čeprav je El Niño naravni del podnebnega sistema, raziskovalci opozarjajo, da se zaradi segrevanja ozračja, ki je posledica človekovih dejavnosti, še zaostruje. Letošnje temperaturne napovedi so tako bistveno višje od tistih ob prejšnjih podobnih dogodkih.
Po besedah raziskovalcev je trenutni El Niño tudi nekakšen "vpogled v prihodnost", saj temperature v številnih regijah dosegajo ravni, ki jih podnebni modeli sicer napovedujejo šele čez približno dve desetletji.
Ne grozi le vročina
El Niño pa ne prinaša zgolj smrtno nevarnih vročinskih valov, pač pa tudi suše, obsežne gozdne požare in poplave, kar dodatno povečuje tveganje za prebivalstvo.
"Pri trenutnem pojavu El Niño gre za ogromno prerazporeditev energije v podnebnem sistemu in je nevaren, saj se odvija v razmerah že precej toplejšega podnebnega sistema, na katerega vpliva človek," je za The Guardian pojasnila profesorica Friederike Otto z Imperial Collegea v Londonu.
Kot dodaja, bomo zato na številnih območjih po svetu priča vročinskim ekstremom, kakršnih doslej še nismo doživeli. Ti pa bodo prinesli posledice za zdravje, vodne vire in tudi prehransko varnost. Svetovni program za hrano (WFP) je že opozoril, da bi lahko posledice El Niña približno 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto, hkrati pa povzročile rast cen hrane.
Eden najhujših pojavov El Niño v zgodovini, med letoma 1877 in 1878, je zaradi suše in lakote prispeval k smrti več kot 50 milijonov ljudi. Takrat so bile najbolj prizadete Indija, Brazilija in Kitajska.
Potrebni nujni ukrepi
Raziskovalci poudarjajo, da je mogoče del posledic omiliti s pravočasnim ukrepanjem. Med predlaganimi rešitvami so boljše napovedovanje vročinskih valov, vzpostavitev hladilnih centrov za ljudi, dodatne zdravstvene ekipe v obdobjih ekstremne vročine ter zaščita delavcev, ki delajo na prostem.
"Z boljšim odzivanjem v izrednih razmerah in bolj usmerjenim delovanjem lahko letos rešimo veliko življenj. Vendar pa si čez 20 let, ko bodo današnje ekstremne temperature postale nova stalnica, ne želimo živeti v stalnih izrednih razmerah," opozarja soavtorica poročila Tamma Carleton z Univerze Kalifornija v Berkeleyju. Prepričana je, da je treba ukrepati že zdaj ter zasnovati in uvesti orodja, ki bodo v prihodnjih letih reševala življenja.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da El Niño pride in mine, globalno segrevanje pa se nadaljuje. Dokler bo človeštvo vztrajalo pri obsežni rabi fosilnih goriv, bodo podobni vremenski pojavi v prihodnosti potekali v še bolj segretem ozračju, njihove posledice pa bodo vse hujše za zdravje ljudi, oskrbo s hrano in dostop do vode, še opozarjajo podnebni znanstveniki.
Napovedi so bile izdelane z uporabo strokovno pregledanih metod, ki spremljajo mesečno razmerje med temperaturo in dodatnimi smrtnimi primeri zaradi vročine v 24.378 regijah po vsem svetu. Te podatke so združili z napovedmi o višjih temperaturah zaradi pojava El Niño v prihodnjih mesecih. Izhodišče je predstavljalo število smrtnih primerov zaradi vročine v povprečnem mesecu v obdobju od leta 1996 do 2025.
El Niño je naravni podnebni pojav, ki se pojavi v ciklih in vključuje nenavadno segrevanje površinskih voda v osrednjem in vzhodnem tropskem Tihem oceanu. Ta sprememba temperature oceana vpliva na atmosfersko cirkulacijo, kar povzroči drastične spremembe v vremenskih vzorcih po vsem svetu, vključno z močnimi padavinami v nekaterih regijah ter hudimi sušami in vročinskimi valovi v drugih. Pojav je del širšega sistema, imenovanega El Niño-Južna oscilacija (ENSO), ki se izmenjuje s hladnejšo fazo, znano kot La Niña.
Fosilna goriva, kot so premog, nafta in zemeljski plin, so energetski viri, ki so nastali iz ostankov rastlin in živali, pokopanih pred milijoni let. Ko ta goriva izgorevajo za pridobivanje energije, v ozračje sproščajo velike količine ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ti plini v atmosferi delujejo kot odeja, ki zadržuje toploto, kar povzroča učinek tople grede in posledično dvig globalne temperature Zemlje, kar imenujemo globalno segrevanje.
Svetovni program za hrano (World Food Programme - WFP) je humanitarna organizacija v okviru Združenih narodov, ki je največja svetovna agencija za boj proti lakoti. Njena glavna naloga je zagotavljanje nujne pomoči v hrani ljudem, ki so prizadeti zaradi naravnih nesreč, vojn ali podnebnih sprememb. Poleg neposredne pomoči organizacija izvaja tudi dolgoročne programe, s katerimi želi povečati odpornost skupnosti na podnebne šoke, izboljšati prehransko varnost in zmanjšati odvisnost od zunanje pomoči v najbolj ranljivih delih sveta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.