Strupene ribe že v Jadranu, ali prihajajo tudi nevarne mravlje in papige?

Razmere v Jadranskem morju so po besedah hrvaškega biologa z Inštituta za okolje in prostor Aljoše Dupića, s katerim so se pogovarjali na portalu Net.hr, še posebej ugodne za širjenje tropskih in subtropskih vrst. Vse od preboja Sueškega prekopa lahko v Sredozemskem morju opažamo stalen dotok vrst iz tropskega Rdečega morja. Gre za t. i. Lesepsijske vrste, poimenovane po francoskem inženirju Ferdinandu de Lessepsu, ki je načrtoval in nadzoroval gradnjo Sueškega prekopa.

Te vsiljivce so sprva opažali predvsem okoli Izraela, a ker se je v zadnjih desetletjih Sredozemlje začelo močno segrevati, so se začele tujerodne vrste hitro širiti po celotnem Sredozemskem morju, nekatere pa so že opazili tudi v Jadranu. Med njimi je najbolj znana strupena rdečeorska plamenka, ki so jo že večkrat opazili ob hrvaški obali in se postopoma pomika vse bolj proti severu.

Rdečemorska plamenka je plenilec, ki ogroža domorodne vrste, in izjemno prilagodljiva riba. Njeno meso je sicer užitno in zelo kakovostno, a zaščiteno s strupenimi bodicami. Na Cipru te vrste rib predstavljajo kar 60 odstotkov ulova, kar bi se lahko v prihodnjih letih zgodilo tudi naši južni sosedi.

Nedavno se je v hrvaških vodah pojavila tudi riba fugu oz. napihovalka, ki na Japonskem velja za posebno gurmansko specialiteto, a je tako strupena, da jo tam pripravljajo le za to posebej usposobljeni kuharji. Riba vsebuje toksin tetrodotoksin, ki paralizira mišice in pri osebi povzroči zadušitev, če je hitro po zastrupitvi ne priključijo na umetna pljuča.

S tropskimi vrstami prihajajo tudi tropske bolezni

Čeprav se morski ekosistem zaradi globalnega segrevanja v primerjavi s kopenskim spreminja precej hitreje, je tudi na ozemlju celinske Hrvaške zabeleženih več kot 900 tujih vrst. Med rastlinskimi vrstami trpi predvsem smreka, spreminja se sestava travišč, predvsem gorskih, kjer se nižinske rastlinske vrste pomikajo proti vrhovom gora.

Dupić poudarja še vpliv podnebnih sprememb na opraševalce. Čmrlji namreč niso ustvarjeni za ekstremno visoke temperature, kot so jih na Hrvaškem beležili poleti. Dolgi vročinski valovi na celini bodo po njegovih besedah povzročali velik stres pri čmrljih, zato je strah pred izginotjem opraševalcev, ki imajo pomembno ekološko funkcijo, utemeljen.

Tu so tudi tigrasti in japonski komarji, nekoč eksotične vrste, ki so s svojo širitvijo v države ob Jadranu prinesle eksotične bolezni, kot so denga, zika itd. Še en primer je azijski sršen, ki veliko grožnjo predstavlja čebelam. Po besedaj strokovnjaka lahko namreč le ducat primerkov te živali v nekaj urah iztrebi čebeljo kolonijo z 10.000 primerki.

Pred kratkim pa se je v Nemčiji pojavila populacija severnoafriških mravelj. Te si pod zemljo ustvarjajo ogromna bivališča, prepredena s tisočerimi rovi, kar resno ogroža tamkajšnjo infrastrukturo. Severnoafriške mravlje, ki so se dobro prilagodile evropskim podnebnim razmeram, pa bi se lahko kmalu pojavile tudi na Hrvaškem.

Ta vrsta mravelj dodatno težavo predstavlja tudi zato, ker tvorijo superkolonije in s tem lahko izpodrinejo domače vrste mravelj, ki so pomembne za kakovost tal. "Trenutno smo veseli, da nas še niso dosegle papige, ki so se že naselile v Bruslju, Rimu, Španiji in na Portugalskem. A le vprašanje časa je, kdaj bodo aleksandrinke prispele tudi na našo obalo," pravi Dupić.

Biolog je prepričan, da človeštvo zaradi svojega nevestnega ravnanja izgublja bitko z naravo. Za razliko od nje se namreč ljudje očitno veliko težje prilagajamo novim okoliščinam. "Narava bo zagotovo preživela, na nas ljudeh pa je, da spremenimo sedanji način življenja, če želimo, da civilizacija obstane," je še dejal za hrvaški portal.