Strupen in gost smog nad indijsko prestolnico, stanje je zelo resno

Prebivalci New Delhija so se prebudili v gostem, strupenem smogu, ki obdaja mesto s približno 33 milijoni prebivalcev. Glavna državna agencija za okolje SAFAR, ki meri drobne delce v zraku, ki lahko prodrejo v pljuča, pravijo, da je stanje zelo resno."Zbudil sem se s srbečim in bolečim grlom, tudi dva čistilca zraka ne omogočata, da bi dihali v zaprtih prostorih," je zapisal eden od prebivalcev na družbenem omrežju X. 

Po podatkih tehnološkega podjetja IQAir so monitorji v popoldanskem času zabeležili stopnjo onesnaženosti 1500 po indeksu kakovosti zraka (AQI), kar je sicer 15 krat več, kot je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije zadovoljivo za dihanje.

Do tako visoke stopnje onesnaženosti prihaja le nekaj tednov po tem, ko so v Lahoreju v sosednjem Pakistanu prav tako zabeležili stopnjo onesnaženosti nad 1000. A strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko v Delhiju razmere še bolj poslabšale, potrebni bodo tudi strožji ukrepi za boj proti onesnaženosti mesta, piše BBC.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se sicer zrak z vrednostmi AQI nad 300 šteje za nevarnega za zdravje. Indijski organ za nadzor nad onesnaževanjem je kakovost zraka v indijski prestolnici označil za "izredno hudo". 

Poleg zaprtja šol in prepovedi gradbenih del je mesto prepovedalo tudi vstop tovornjakov, ki niso nujni, v Delhi in pozvalo vse urade, naj polovica zaposlenih dela od doma. Prejšnji teden je vlada prepovedala vse dejavnosti, ki vključujejo uporabo premoga in drv ter uporabo dizelskih generatorjev za storitve, ki niso nujne.

Oblasti so pozvale otroke, starejše in druge osebe s kroničnimi boleznimi ali težavami z dihali, naj se čim bolj izogibajo gibanju zunaj. Po ocenah več študij, več kot milijon Indijcev vsako leto umre zaradi bolezni, povezanih z onesnaženjem.

Tako visoka onesnaženost zraka v Indiji sicer ni redkost, vsako leto se namreč Delhi, severne indijske zvezne države in deli Pakistana v zimskih mesecih od oktobra do januarja borijo s strupenim zrakom zaradi nizkih temperatur, dima, prahu, emisij in kurjenja. Pozimi namreč kmetje na kmetijskih območjih sežigajo rastlinske ostanke, dim pa se zadržuje v zraku. Nato ga veter raznese v mesta, kjer emisije izpušnih plinov le še povečajo onesnaženost.

Očitki letijo predvsem na vlado, ki da ni storila dovolj, da prepreči onesnaženost. Oblasti so sicer v preteklosti uporabljale škropilnike z vodo in pištole proti smogu, da bi obvladale meglo. Vendar kritiki pravijo, da je potrebna dolgoročna rešitev, ki bo drastično zmanjšala onesnaženje, ne pa ukrepi, katerih cilj je ublažiti posledice, ko onesnaženje že prizadane mesta.