Strožja pravila na področju varnosti kritične infrastrukture v EU

V veljavo je stopila direktiva o visoki skupni ravni kibernetske varnosti v Evropski uniji (NIS2), s katero se širi obseg področij, ki jih pokriva zakonodaja, so sporočili iz Evropske komisije.

Po novem bodo tovrstna pravila veljala tudi za ponudnike javnih omrežij in storitev na področju elektronskih komunikacij, upravljavce podatkovnih centrov, komunalnih storitev, proizvajalce kritičnih proizvodov in ponudnike poštnih storitev. Vključenih bo tudi več storitev iz zdravstvenega sektorja kot doslej.

Nova zakonodaja obenem zaostruje zahteve glede kriznega upravljanja na področju kibernetske varnosti, ki jih morajo upoštevati podjetja, in glede poročanja o incidentih.

Začela je veljati tudi direktiva o odpornosti kritičnih subjektov. Gre za subjekte, ki upravljajo kritično infrastrukturo v različnih sektorjih, kot so energija, transport, zdravstvo, vodovodna omrežja, upravljanje odpadnih voda in vesolje. Članice bodo morale v skladu z novo zakonodajo pripraviti nacionalno strategijo za okrepitev odpornosti kritičnih subjektov, vsaj na štiri leta opraviti oceno tveganja in opredeliti subjekte, ki zagotavljajo ključne storitve.

Kritični subjekti pa bodo morali opredeliti tveganja, ki bi lahko bistveno otežila zagotavljanje storitev, zagotoviti svojo odpornost in pristojnim oblastem poročati o incidentih.

Direktiva vsebuje tudi pravila za opredelitev kritičnih subjektov evropskega pomena. Gre za subjekte, ki storitve zagotavljajo šestim ali več članicam EU.

Države članice imajo zdaj 21 mesecev časa, da obe direktivi prenesejo v nacionalno zakonodajo.

Notranji ministri so sicer v začetku decembra lani spričo sabotaž na plinovodih Severni tok in drugih tveganj, ki jih prinaša ruska agresija na Ukrajino, sprejeli tudi priporočilo za okrepitev odpornosti kritične infrastrukture. Priporočilo, ki ga je predlagala komisija, med drugim poziva k pospešitvi priprav za prenos zgoraj omenjenih direktiv v nacionalno zakonodajo.

Priporočilo obsega področja pripravljenosti, odzivanja in mednarodnega sodelovanja, in sicer predvsem na področjih energetike, digitalne infrastrukture, transporta in vesolja.