V četrtek se je v Pragi zgodila grozljiva tragedija, saj je 24-letni študent zakorakal na eno izmed fakultet in začel streljati. Ubil je 14 ljudi, še več je bilo ranjenih. Da bi zbežali, so študentje tudi v višjih nadstropjih splezali skozi okna in čepeli na okenskih policah ali pa skakali na nadstreške.
Morilec naj bi ubil tudi svojega očeta, povezan pa bi bil lahko s smrtjo še dveh oseb, ki sta umrli prejšnji teden. Po poročanju češkega portala Idnes.cz gre za 32-letnega moškega in njegovo komaj dvomesečno hčerko, ki so ju našli 15. decembra v gozdu na obrobju Prage.
Norveška, julij 2011: 77 žrtev
Najsmrtonosnejši v Evropi je bil napad na Norveškem leta 2011, ko je Anders Behring Breivik ubil 77 ljudi. 22. julija je desničarski skrajnež in terorist najprej v Oslu ubil osem ljudi, ko je aktiviral avtomobil bombo pred sedežem vlade. Nato je na otoku Utoya, preoblečen v policista, več kot uro sistematično streljal na več sto udeležencev tabora podmladka vladne norveške laburistične stranke in pobil 69 ljudi, predvsem mladih.
Primer še posebej izstopa zaradi morilčevih izjav, Breivik je namreč v svojem zagovoru na sodišču med drugim povedal, da v napadih ni ubil nedolžnih mladih, ampak politične aktiviste, podobne Hitlerjevi mladini. "Šlo je za aktiviste, ki promovirajo multikulturalizem," je dejal. Morilskega pohoda tudi ne obžaluje, poudaril je, da bi ga ponovil. Zatrdil je, da je deloval iz dobrote in ne iz hudobije, da bi preprečil državljansko vojno.
Odgovornost za bombne napade v Oslu in streljanje na otoku Utoya je Breivik sicer hitro priznal, sojenje je bilo tako večinoma osredotočeno na vprašanje, ali je bil med napadi prišteven ali ne. Breivik namreč ne prevzema kazenske odgovornosti za dejanja, češ da je Norveško le branil pred multikulturalizmom.
Kot je razložil, se je šele po tem, ko je izvedel, da se vladna stavba v Oslu ni zrušila, odločil, da krene še na Utoyo. Če bi bil bombni napad bolj krvav ali če bi se stavba zrušila, pravi Breivik, bi se odpeljal direktno na policijsko postajo in se predal. Pravi, da mu cilj ni bil ubiti čim več ljudi, ampak poslati dovolj jasno sporočilo.
Nemčija, april 2002: 16 žrtev
19-letni Robert Steinhauser je v srednji šoli Gutenberg Gymnasium v mestu Erfurt ubil 16 ljudi: 13 učiteljev, dva učenca in policista. Napadalec, oborožen s puško in pištolo, je vdrl v učilnico in začel streljati, nadaljeval pa je na hodniku. Medtem je okoli 180 dijakov opravljalo maturitetne izpite. Gimnazijo sicer obiskuje 750 učencev.
Policiste je o streljanju na šoli obvestil hišnik. Ko so prispeli na prizorišče, je napadalec nanje streljal z okna in ubil policista. Nato se je z orožjem in nekaj talci zatekel v učilnico, nato pa si je sodil sam.
Preiskovalci domnevajo, da se je 19-letni zamaskirani napadalec, ki so ga pred kratkim izključili iz šole, na ta način maščeval profesorjem, saj je streljal predvsem na odrasle.
Nemčija, marec 2009: 15 žrtev
17-letni Tim Kretschmer je v streljanju, ki se je začelo v njegovi nekdanji srednji šoli v mestu Winnenden blizu Stuttgarta, ubil 15 ljudi. V šoli je ustrelil osem dijakinj, enega dijaka in tri učiteljice, nato pa odšel v bližnje mesto Wendlingen, kjer je ustrelil še tri mimoidoče. Ustavili so ga šele 40 kilometrov stran v kraju Wendlingen, ko si je v spopadu s policijo sodil sam.
Oče 17-letnika je imel doma legalno več kot 10 kosov orožja, med drugim tudi devetmilimetrsko pištolo, ki jo je fant uporabil med morilskim pohodom. Preiskovalci domnevajo, da je najstnik pištolo vzel iz očetove spalnice in da je poznal kodo za sef, v katerem je bilo drugo orožje in strelivo, ki ga je uporabil v pokolu.
Takrat je o mladem morilcu spregovoril tudi njegov nekdanji trener namiznega tenisa Hrvat Marko Habijanec. Povedal je, da fant bolestno ni prenašal porazov. Če je na treningu ali na tekmi izgubil, je začel vpiti, razgrajati in metati loparje. Povedal je tudi, da je bil fant izjemno razvajen in da je vedno dobil vse, kar si je zaželel.
Švica, september 2001: 14 žrtev
Do zob oboroženi Friedrich Leibacher je oblečen v policijsko uniformo vstopil v stavbo regionalnega parlamenta v mestu Zug. Začel je kričati in žaliti kantonske poslance, ker parlament ni obravnaval njegove pritožbe. Nato je pričel divje streljati okrog sebe, vrgel pa je tudi ročno granato. Očividci so povedali, da je streljal nekaj minut. Slišati je bilo tudi eksplozijo, iz parlamentarne dvorane pa se je valil dim.
Umrlo je 14 ljudi, med njimi tudi poslanci in trije člane regionalne vlade. Še 10 oseb je ranil. Hudo poškodovanega napadalca so policisti uspeli obvladati, vendar je kmalu za tem umrl.
Srbija, april 2013: 13 žrtev
Leta 2013 se je tragedija zgodila v naselju Velika Ivanča pri Mladenovcu, ki leži južno od Beograda. 60-letni Ljubiša Bogdanović je umoril 13 ljudi – šest moških, šest žensk in otroka. Gre za dveletnega dečka, ki so ga policisti ustreljenega našli v objemu mrtve matere, stare 21 let. Poleg njiju je ležal 24-letni otrokov oče in mož.
Srbski mediji poročajo, da je moški najprej v domači hiši umoril sina in ostarelo mater, in sicer s strelom v glavo. Njegova soproga se je prebila do telefona in poklicala policijo. Še med pogovorom naj bi policisti slišali dva strela in krik sogovornice. Mož jo je ustrelil v vrat. Reševalci so jo našli še živo v hiši in jo prepeljali v bolnišnico v Beograd. "Ne vem, kaj se mu je zgodilo," je povedala. Ko je svojega moža zagledala z orožjem v roki, je mislila, da se šali. Povedala je, da ni bilo nobenega znaka, da bo njen mož storil kaj takšnega.
Moški se je zatem odpravil po soseski in vdiral v hiše sosedov. Moril jih je med spanjem. Med žrtvami naj bi bili tudi nekateri, s katerimi je bil v sorodu. Ko je na cesti zagledal policiste, se je ustrelil pred njihovimi očmi. Preživeli sosedi so povedali, da so hodili od hiše do hiše in preverjali, ali so stanovalci živi. Tako so tudi izvedeli za zločin.
Bogdanović je bil vojaški veteran, ki se je boril s srbskimi silami v hrvaški osamosvojitveni vojni v začetku 90. let.
