Pred petimi leti je umor v mestnem parku sredi belega dne močno prestrašil prebivalce Berlina. Kolesar se je približal moškemu v parku Kleiner Tiergarten, najprej ga je ustrelil v hrbet, nato sestopil s kolesa in ga še dvakrat ustrelil v glavo. Žrtev je bila Zelimhan Hangošvili, nekdanji čečenski poveljnik. 

V Rusiji je bil na seznamu teroristov, saj naj bi bil odgovoren oz. soudeležen v vsaj dveh masakrih – napada v Ingušetiji junija 2004, kjer je umrlo 88 policistov in civilistov, ter bombnega napada na moskovski podzemni železnici, kjer je umrlo 10 ljudi, 50 pa jih je bilo ranjenih. Proti ruskim silam se je med letoma 2001 in 2005 boril v Severnem Kavkazu v drugi čečenski vojni, bil je tesen zaveznik takratnega čečenskega predsednika Aslana Mashadova, ki je vodil upor proti Rusiji.

 Hangošvilli, ki je bil gruzijski državljan, je v Nemčijo pobegnil leta 2015, ko je preživel poskus atentata v Tbilisiju. Tam je zaprosil za azil, vendar mu ga niso odobrili. 23. avgusta 2019 se je skozi park vračal iz mošeje v Berlinu in ta sprehod je bil tudi njegov zadnji.

Gospod Sokolov ni obstajal

Dva najstnika sta ta dan v bližini opazila moškega, ki je v reko Spree odvrgel kolo, pištolo in lasuljo. Nemška policija je kmalu aretirala osumljenca. Šlo je za 49-letnika, ki je na ozemlje Evropske unije vstopil z dokumenti na ime Vadim Sokolov. Toda izkazalo se je, da to ni njegova prava identiteta. Preiskovalna spletna stran Bellingcat je poročala, da gospod Sokolov ne obstaja, davčno številko je dobil šele nekaj dni, preden je zaprosil za vizo za schengensko območje. To se ne bi moglo zgoditi brez neposredne vpletenosti ruskih oblasti, so namignili.

Razkrili so tudi pravo identiteto likvidatorja. To je leta 1965 v Kazakhstanu rojeni Vadim Krasikov. Navedli so, da je bil že leta 2013 osumljen umora ruskega poslovneža v Moskvi. Tudi njemu se je približal kolesar, ki ga je od zadaj ustrelil v glavo. V Berlin naj bi pripotoval prek Pariza, za dan po umoru pa je imel rezervirano povratno vozovnico za Moskvo. Streljal je s glockom 26, na katerem je bil nameščen dušilec. 

Sojenje agentu ruske obveščevalne službe FSB se je ob strogih varnostnih ukrepih začelo oktobra 2020, nazadnje je bil obsojen na dosmrtno ječo, kazen prestaja v Nemčiji. 

V 'trgovini z zaporniki' Putina zanimal le Krasikov

A ruski predsednik Vladimir Putin je že leta 2021 naročil svetovalcu za nacionalno varnost Nikolaju Patruševu, naj razišče možnosti za izmenjavo Krasikova. To naj bi dokazovalo, kako pomemben je Krasikov za ruskega voditelja, v "trgovini z zaporniki" naj bi ga zanimal le on. Zanj naj bi se bil pripravljen odreči celo svojemu najglasnejšemu kritiku, priljubljenemu ruskemu opozicijskemu voditelju, vendar naj bi Aleksej Navalni v zaporu umrl prav na predvečer izmenjave.

Tudi v letošnjem intervjuju z voditeljem ameriške televizijske pogovorne oddaje Tuckerjem Carlsonom je Putin namignil, da Rusija zahteva izpustitev 'domoljuba' Krasikova v zameno za ameriškega novinarja Evana Gershkovicha.

Za njegovo izpustitev so si ZDA prizadevale že vse od njegove sporne aretacije marca lani, toda prejšnji mesec mu je Rusija po ekspresnem sojenju naložila 16 let zaporne kazni zaradi obtožb o vohunjenju.

Toda Nemčija je ves čas ostro nasprotovala temu, da bi Krasikova zamenjali za Gershkovicha. Člani nemškega vladnega odbora za zunanje zadeve so vztrajali, da Nemčija "Rusiji ne sme narediti te usluge". Menili so, da bi bila to neke vrste amnestija, ki bi poslala politični signal, da lahko Rusija nadaljuje z umori na njihovem ozemlju, morilci pa bodo izpuščeni in nekaznovani. Prav tako so poudarjali, da to pošilja signal Rusiji, da lahko tuje državljane samovoljno aretirajo, da bi jih zlorabili za izmenjavo ujetnikov. 

Nemčija priznala, da odločitev ni bila lahka

Izpustitev obsojenega morilca ni bila lahka odločitev, je nazadnje priznal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit. Odločitev Berlina o izpustitvi Krasikova je temeljila na dolžnosti Berlina do nemških državljanov in solidarnosti z ZDA, je pojasnil.

Poudaril je, da je izvrševanje zaporne kazni za obsojenega kriminalca v javnem interesu, a da je ta interes treba postaviti nasproti življenju nedolžnih ljudi, ki so pridržani v Rusiji.