V Nemčiji danes potekajo deželne volitve v deželah Porenje-Pfalška in Baden- Württemberg, ki je gospodarska regija moči. Ti dve deželi veljata za ključni za preizkušanje razpoloženja pred splošnimi volitvami, ki se bodo odvile 26. septembra in na katerih se bo po 16 letih poslovila trenutna kanclerka Angela Merkel prvič odsotna v več kot 16 letih.
In sodeč po rezultatih vzporednih volitev nemških televizij ARD in ZDF se Merklovi ne piše najbolje. Krščansko-demokratska unija (CDU) je v obeh zveznih deželah po navedbah televizij zabeležila doslej najslabši rezultat. Slabši izid kot na prejšnjih volitvah pa se obeta tudi skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD).
V Baden-Württembergu so namreč z 31 odstotki glasov zmagali Zeleni predsednika deželne vlade Winfrieda Kretschmanna, CDU pa je z 23-odstotno podporo zasedla drugo mesto. Kretschmann si je tako, kot kaže, zagotovil že tretji mandat na čelu te zvezne dežele. Tudi v deželi Porenje-Pfalška naj bi mandat obdržala dosedanja ministrska predsednica Malu Dreyer iz vrst levosredinske SPD, čeprav je stranka v primerjavi z zadnjimi volitvami nekaj podpore izgubila. Obeta se ji okoli 33 odstotkov glasov, drugouvrščeni CDU pa je v tej deželi podpora padla z dosedanjih 32 odstotkov na 26,5 odstotka, kažejo vzporedne volitve.
Nedavne javnomnenjske raziskave so pokazale, da je podpora desnosredinske Krščanske demokratske unije (CDU) Merklove in njenega bavarskega konservativnega zaveznika Krščanske socialne unije (CSU) padla na približno 30 odstotkov, poroča Voanews, saj da Nemci niso zadovoljni z njenim kriznim upravljanjem s pandemijo koronavirusa ter s počasno in birokratsko kampanjo cepljenja. Ugledu pa so škodovale tudi trditve, da so poslanci vladajoče koalicije izkoriščali posle z maskami, zaradi česar so morali v zadnjih dneh trije poslanci tudi odstopiti.
Stranki AfD se medtem v Baden-Wuerttembergu obeta 12,5 odstotka glasov, na volitvah leta 2016 prejela 15,1-odstotno podporo. V Porenje-Pfalški pa naj bi podpora tej stranki z dosedanjih 12,6 odstotka padla na 10,5 odstotka.
Zaradi epidemije so številni volivci glasovali predčasno po pošti, zato nekateri po navedbah francoske tiskovne agencije AFP opozarjajo, da bi se uradni izidi po preštetju vseh glasov lahko razlikovali od vzporednih volitev. "Zaradi velikega števila volivcev po pošti je bilo na voliščih zelo tiho," je dejal regionalni uradnik v Porenju-Pfalškem. Kar 44,5 odstotka volivcev je tam glasove oddalo po pošti, na volišča pa je do poldneva odšlo 7,5 odstotka od skupaj 3,1 milijona volivcev. Podobno je bilo v Baden-Württembergu, kjer imajo 7,7 milijona volilnih upravičencev.
Pred Arminom Laschetom, novim vodjem stranke CDU, ki bi ob zmagi na septemberskih volitvah Merkovo nasledil tudi na mestu kanclerja, je tako še veliko dela. Poraz stranke na deženih volitvah lahko tako pomeni prednost za njegovega tekmeca Markusa Söederja iz vrst CSU, da ga lahko premaga tudi na nacionalni ravni.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.