Lavrov Zahod pozval h končanju 'protiruske histerije': Rusija nikogar ne ogroža

Članice zveze Nato Litva, Latvija in Estonija so danes sporočile, da bodo Ukrajini poslale protitankovske in protiletalske rakete, ki bodo tej državi omogočile obrambo "v primeru morebitne ruske agresije". Pomoč v orožju Ukrajini pripravlja tudi Češka. 

Srečanje v Ženevi

Kot je po današnjem srečanju v Ženevi povedal Sergej Lavrov, se je Washington strinjal, da bo Moskvi prihodnji teden zagotovil pisni odgovor na njene varnostne zahteve. "Na koncu smo dosegli dogovor, da bomo prihodnji teden prejeli pisne odgovore na vse naše predloge," je dejal in dodal, da se bodo po tem pogovori o ruskih varnostnih zahtevah na ravni zunanjih ministrov nadaljevali. Pri tem je izrazil upanje, da se bodo čustva glede Ukrajine umirila, in ponovil, da Rusija ni nikdar grozila ukrajinskemu ljudstvu, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Lavrov je Zahod tudi pozval h končanju "protiruske histerije" v zvezi z ukrajinskim konfliktom. Rusija nikogar ne ogroža in ne napada nobene države, je dejal.

Tudi Antony Blinken je na ločeni novinarski konferenci potrdil, da bo Washington prihodnji teden z Rusijo v pisni obliki "delil pomisleke in ideje", pri čemer pa jih ni opisal kot neposreden odgovor na ruske zahteve. Izrazil je upanje za nadaljevanje diplomatskih prizadevanj glede ukrajinske krize. "Danes nismo pričakovali večjih prebojev, vendar verjamem, da smo sedaj na jasni poti v smislu razumevanja pomislekov in stališč drug drugega," je dejal Blinken, ki je skoraj dvourne pogovore z Lavrovom opisal kot "odprte in vsebinske", pri čemer ni šlo za "pogajanja, ampak iskreno izmenjavo pomislekov in idej".

Napovedal je še, da se bodo ZDA odzvale "na vsako rusko agresijo, tudi nevojaško". "Dali smo jasno vedeti, da gre za invazijo, če se kakršne koli ruske sile premikajo preko meje z Ukrajino," je dejal. Na to se bodo ZDA s partnerji in zavezniki odzvale hitro, odločno in enotno, je še dodal. Povedal je še, da je Rusijo pozval, naj umakne svoje enote z ukrajinske meje.

Rusija zahteva umik Natovih sil tudi iz Romunije in Bolgarije, slednji to zavračata

Moskva je prejšnji mesec od ZDA in Nata v zameno za zmanjšanje napetosti na meji z Ukrajino zahtevala varnostne zaveze, da se zavezništvo ne bo širilo na vzhod in da ne bo prišlo do nameščanja ofenzivnega orožja blizu ruske meje.

Danes je Rusija zahtevala tudi umik vojaških sil, orožja in opreme iz držav, ki pred letom 1997 niso bile članice Nata - to pa vključuje tudi Romunijo in Bolgarijo in predstavlja del varnostnih zahtev, ki jih je Moskva postavila Natu. Iz Nata so sporočili, da umika enot ne bo. 

Rusko zunanje ministrstvo je že 17. decembra lani objavilo osnutek sporazuma o varnostnih jamstvih med Rusijo in ZDA ter osnutek sporazuma o zagotavljanju varnosti Rusije in držav članic Nata. Sedaj pa dodaja zahtevo po umiku tujih vojakov, opreme in orožja, katere cilj je obnoviti konfiguracijo iz leta 1997 za tiste države, ki takrat niso bile članice Nata, poroča ruska tiskovna agencija Tass. 

Romunija je to zahtevo danes označila kot nesprejemljivo. "Takšna zahteva ne more biti del pogajanj", je zapisalo romunsko zunanje ministrstvo. Bukarešta je sporočila, da je navzočnost Nata v zavezniških državah "izključno obrambni odziv na vse bolj agresivno vedenje Rusije v vzhodni bližini, kljub poskusom Nata, da bi se vzpostavil konstruktiven dialog". Romunija, ki na svojem ozemlju že gosti približno 1000 ameriških vojakov, je v četrtek sporočila, da je pripravljena sprejeti še dodatne vojake, med drugim francoske.

Bolgarski premier Kiril Petkov pa je v parlamentu dejal, da je Bolgarija suverena država in da se je kot taka že zdavnaj odločila za članstvo v Natu. "O tem, kako organizirati obrambo naše države, odločamo sami in v sodelovanju z našimi partnerji," je dodal. "Rusijo pozivamo, naj vztraja pri konstruktivnem dialogu in prispeva k zmanjšanju napetosti, si prizadeva za varno Evropo, kjer ima prednost pravo in se spoštuje vse mednarodne obveznosti," je še dejal. 

K temu je po objavi ruskih zahtev glede umika Natovih enot iz Bolgarije pozvala opozicijska desnosredinska stranka GERB. Opozicija je tudi pozvala k zasedanju sveta za nacionalno varnost."Ta ruska zahteva zadeva bolgarsko varnost," je izjavil namestnik predsedujočega stranke GERB Daneil Mitov.

Na podlagi več dvostranskih sporazumov z ZDA, Bolgarija redno gosti do 2500 ameriških vojakov na vajah na vadišču na vzhodu državo, pri čemer lahko ZDA napotijo do 5000 vojakov med rotacijo.

Kijev obtožuje Moskvo povečanja dobave orožja separatistom

Blinkenova potovanja so sicer del diplomatskih prizadevanj za umiritev napetosti, ki jo povzroča krepitev ruske vojske in njene agresije proti Ukrajini. Med drugim je obiskal Kijev in ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj za izhod iz ukrajinske krize izbere miroljubno pot. 

Na mejah z Ukrajino je namreč nameščenih več deset tisoč ruskih vojakov, kar krepi bojazni pred morebitno rusko invazijo na Ukrajino. Predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko, ki je zaveznik Putina, je v torek sporočil, da se v državi ruski vojaki udeležujejo skupnih vojaških vaj, ki zaradi obsega skrbijo Zahod.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba pa je danes v sporočilu za javnost obtožila poveljstvo ruske vojske, da "nadaljuje s krepitvijo borbene sposobnosti separatistov" in da jim je od začetka leta skrivoma po železnicah in cestah dostavila več kot sedem ton goriva, več tankov in topniških sistemov, drugo orožje in strelivo.

Obveščevalna služba, ki deluje v okviru ukrajinskega obrambnega ministrstva, je Moskvo še obtožila, da v Rusiji aktivno novači plačance in jih uri za boje na vzhodu Ukrajine na strani proruskih seperatistov, ki so enostransko razglasili svoji republiki. 

Biden: Vsak premik ruskih enot v Ukrajino je invazija

Za dodatni nesporazum je v sredo poskrbel ameriški predsednik Joe Biden, ki je na novinarski konferenci ob prvem letu svojega mandata povedal, da bo Rusija v primeru vojaškega napada na Ukrajino plačala visoko ceno, a je hkrati dal vedeti, da odgovor ZDA morda ne bo tako resen, če si bo Putin privoščil le manjše vpade na ukrajinsko ozemlje.

To je naletelo na kritike republikancev, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v četrtek tvitnil, da želi zahodne sile spomniti, da manjši vpadi ne obstajajo. 

Do Bidnove izjave je bil kritičen tudi Kremelj. "Takšne izjave prispevajo k destabilizaciji razmer, saj lahko nekaterim vročekrvnežem v Ukrajini vzbudijo lažno upanje," je dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. 

Biden je pozneje izjavo pojasnil z besedami, da "vsak premik zbranih ruskih enot čez mejo je invazija in bo naletel na silovit in usklajen gospodarski odgovor, o katerem sem podrobno govoril z zavezniki in ga zelo jasno predstavil tudi predsedniku Vladimirju Putinu. Izbira je njegova. Rusija bo plačala visoko ceno."

"Rusija ima dolgo zgodovino ukrepov za izvajanje agresije, ki niso odkrito vojaško posredovanje. Paravojaške taktike, tako imenovani napadi sive cone s strani ruskih vojakov, ki ne nosijo ruskih uniform. Pripravljeni moramo biti, da odgovorimo tudi na ta dejanja," je še dejal.  

Tudi Nemčija je danes sporočila, da bo Rusija plačala "znatno in resno ceno" za ukrajinsko agresijo. Že včeraj je zunanja ministrica Annalena Baerbock Rusijo pozvala k umiritvi konflikta v Ukrajini. Berlin in Washington se strinjata, da bosta krizo rešila le politična pot in dialog, je povedala na skupni novinarski konferenci z Blinknom. "Rusijo pozivamo, naj sprejme ukrepe za deeskalacijo," je pozvala. Poudarila je pomen ohranitve miru v Evropi in dodala, da so zahodne zaveznice pripravljene ukrepati, tudi če bi to vključevalo ukrepe, ki bi imeli gospodarske posledice zanje.

Spomnimo

ZDA in Rusija druga drugo obtožujeta provokacij. Zaradi več deset tisoč ruskih vojakov na meji z Ukrajino Američani menijo, da se ruske enote pripravljajo na invazijo, Rusija pa se čuti izzvano zaradi kopičenja ameriških enot in orožja v Evropi. In medtem ko ZDA in njihove zahodne zaveznice zahtevajo umik ruskih vojakov, Moskva zahteva varnostna jamstva in ustavitev širjenja vojaške zveze Nato proti vzhodu. 

Zelenski je včeraj izjavil, da celovita varnost Evrope ne more biti zagotovljena, dokler bodo območja njegove države pod nadzorom Rusije in proruskih separatistov. "Pričakujem, da bo rezultat naših skupnih prizadevanj in pogajanj z Rusijo umiritev razmer na meji z Ukrajino," je dejal.

Konflikt na vzhodu Ukrajine se je razplamtel leta 2014, ko si je Moskva priključila ukrajinski polotok Krim, proruski separatisti pa so prevzeli nadzor nad pokrajinama Doneck in Lugansk.

V spopadu s separatisti na vzhodu Ukrajine je doslej umrlo že več kot 13.000 ljudi.

Prizadevanja za zmanjšanje napetosti so v polnem teku že nekaj tednov, vendar doslej niso prinesla nobenih vidnih rezultatov.