Afganistanske TV-voditeljice izginile z ekranov, novinarke se bojijo za svoja življenja

Televizijski kanali v Afganistanu so doživeli eno korenito spremembo. Na televizijskih ekranih se namreč po novem prikazujejo le še moški televizijski voditelji. Prav tako so ti močno naklonjeni talibanskim oblastem.

Na državni nacionalni afganistanski televiziji in nekaterih tistih, ki so v zasebni lasti - Tolo News, Ariana, Shamshad in 1TV - se po novem sliši le malo kritik na račun te skupine. Tolo News in 1TV večinoma ponavljata oddaje, ki so bile predvajane včeraj. Predvideva se, da gre za težave pri delu, poroča BBC. Je pa Saad Mohseni, lastnik skupine Moby, ki vključuje Tolo TV in Tolo News TV, na družbenem omrežju zapisal: "Zagotavljam vam, da so naši zaposleni v redu in da smo ob tem prehodu z oddajanjem nadaljevali neprekinjeno." 

Državna televizija, ki so jo 15. avgusta zvečer prevzeli talibani, je večinoma predvajala verske programe. Televizija Shamshad, ki je v lasti nekdanjega pomočnika predsednika, je medtem predvajala veliko pro-talibanskih vsebin. Dopisnik kanala je v enem od programov prikazal prebivalce Kabula, ki so hvalili skupino za vnos varnosti in enotnosti v državo.

'Ujeti smo v primežu tišine in strahu'

Ko je afganistanski predsednik Ašraf Gani brez opozorila zbežal iz države, je s seboj vzel še zadnji kanček upanja, ki je ostal afganistanskim ženskam. Še posebno tistim, ki so izobražene in ki se javno izpostavljajo.

Britanski medij The Guardian je govoril z ugledno afganistansko televizijsko voditeljico in tudi voditeljico politične pogovorne oddaje. "Dolga leta sem delala kot novinarka, Afganistancem, zlasti pa Afganistankam, sem želela dati glas. Zdaj pa uničujejo našo identiteto. Ne vem, s čim smo si to zaslužili," je dejala. Tudi njena življenjska prizadevanja se namreč sesuvajo v prah.

"V zadnjih 24 urah se je naše življenje popolnoma spremenilo. Zaprti smo v svojih domovih, smrt pa nam grozi v vsakem trenutku," pravi. Afganistanske novinarke pripovedujejo o nekoč svobodnem in živahnem Kabulu, zdaj polnem tišine in strahu. V strahu pred talibani uničujejo sledi svoje identitete in se trudijo izogniti talibanskim bojevnikom.

"Ujeti smo v primežu tišine, ki je polna strahu," pravi televizijska voditeljica, ki je ena izmed več deset afganistanskih novinark, ki so v preteklih tednih dokumentirale padec svojega naroda in delile uničenje s svetom. Zdaj se bojijo, da jih bo poročanje brez strahu ter naklonjenosti do talibanov stalo prihodnosti.

Kakšna bo njihova usoda?

So nenehna tarča groženj s smrtjo. Grozijo jim tako talibani kot tudi tisti, ki se strinjajo, da žensk ne bi smeli obravnavati kot enakopraven del družbe. Ena od afganistanskih novinark se spominja trenutka, ko je slišala, da so talibani vstopili skozi vrata Kabula. "Bila sem zunaj, ko sem prejela klic, da se moram takoj vrniti domov. Bilo je strašljivo," pravi. "Ne morete si predstavljati ljudi ter njihovih oči, obrazov in izrazov."

Slišala je številne govorice o pretepanju žensk in deklet, prisilnem poročanju ter posilstvih. Boji se, da bi lahko to kmalu postala tudi njena usoda. "Zaskrbljena sem, saj sem dekle in tudi novinarka," pravi. "V nekaterih provincah so si vzeli dekleta, uporabljajo jih tudi kot sužnje."

Še ena afganistanska medijska delavka, ki je zaposlena v eni največjih afganistanskih medijskih mrež, pravi, da so z drugimi novinarji, preden so uničili vse sledi o njihovem obstoju, tako fizično kot na spletu, svojo osebno dokumentacijo in svoje delo mrzlično pošiljali na veleposlaništva. Pravi, da ne ona ne njena družina ne bodo deležni usmiljenja.

O strahu, nemoči in nevarnosti priča tudi videoposnetek afganistanske filmske ustvarjalke Sahre Karimi, ki med begom pravi: "Prišli so nas ubit." Video, v katerem prosi za pomoč, je na spletu hitro postal viralen. "Prosim, molite za nas. Ljudje tega velikega sveta, prosim, ne molčite. Prihajajo nas ubit."

'Ne vemo, koliko časa jim je še ostalo'

Razmere v Afganistanu so avstralsko novinarsko zvezo spodbudile k zaščiti afganistanskih kolegov. Media Entertainment and Arts Alliance (MEAA) je v izjavi dejala, da stoji s svojimi novinarji v Afganistanu, ki so zaradi svojega dela postali tarča. Avstralsko vlado je pozvala, naj medijske delavce vključi v vse ponudbe humanitarnih vizumov.

Karen Percy, podpredsednica oddelka za medije pri agenciji MEAA, je dejala, da je odgovornost Avstralije, da ne odstopi od vojaške misije "ne glede na posledice". "Novinarji so tarča maščevanja in razmere se očitno zelo hitro slabšajo," je dejala ter dodala, da jim je Avstralija dolžna zagotoviti zatočišče.

John Blaxland, profesor mednarodne varnosti in obveščevalnih podatkov na avstralski nacionalni univerzi, je dejal, da ne smemo spregledati zlorabe človekovih pravic afganistanskih medijskih delavk. "To so ljudje, ki jih talibani morajo nevtralizirati in fizično ter metaforično odstraniti iz enačbe," opozarja. "Ne vemo, koliko časa jim je še ostalo, in grozno je, da so v teh okoliščinah ostali brez pomoči," še pravi.

Vojaška skupina je Kabul zavzela, potem ko je zajela še zadnja večja mesta ter s sistematičnim zajetjem poti do preostale države zaostrila obvladovanje glavnega mesta. Zdaj se poraja velika skrb za prihodnost afganistanskih žensk, otrok ter manjšin, zlasti tistih, ki nasprotujejo ostri teokratski vladavini talibanov.

Talibani so zagotovili, da ne bodo izvajali maščevanja, vendar pa je na območjih, ki so pod njegovim nadzorom, kot sta Spin Boldak in Gazni, že je prišlo do usmrtitev.