Stoltenberg v Turčiji izrazil solidarnost ob potresu in se zavzel za širitev Nata

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v Turčijo odpotoval že v četrtek. V Ankari se je najprej sestal s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem, nato pa se je srečal tudi s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. 

Po srečanjih v Ankari bo Stoltenberg obiskal tudi regijo, ki jo je 6. februarja prizadel uničujoč potres. Z obiskom naj bi izkazal podporo zavezništva Nato po potresu.

A njegov obisk ima tudi drug namen, saj se v pogovorih s turškimi kolegi zavzema za ratifikacijo pristopnih protokolov Švedske in Finske za članstvo v zvezi Nato. Stoltenberg naj bi Erdogana prosil, naj Turčija hkrati ratificira pristopna protokola obeh držav. Že pred tem je opozoril, da se mora Turčija sama odločiti, ali želi ratificirati oba ali zgolj enega od njiju.

"Še naprej sem prepričan, da je zdaj čas za ratifikacijo vstopa Finske in Švedske," je po pogovorih s turškim zunanjim ministrom Cavusoglujem izjavil Stoltenberg in poudaril, da mora Ankara opustiti svoje nasprotovanje vstopu teh dveh držav v zavezništvo.

"Finski proces k članstvu v Natu bi lahko ocenili ločeno od švedskega," pa je dejal Cavusoglu. Po njegovih besedah je bilo stališče Turčije glede članstva obeh držav v zvezi "od začetka jasno in nedvoumno".

Prvi mož Nata je sicer nedavno dejal, da glavno vprašanje ni, ali bo Turčija pristopna protokola Švedske in Finske ratificirala skupaj, temveč kdaj ju bo ratificirala. Po njegovih besedah je to treba storiti čim prej.

Turški predsednik Erdogan je v začetku februarja prvič nakazal, da bi turški parlament lahko ratificiral pristopni protokol Finske, ne pa tudi Švedske, ki je prošnjo za vstop v zvezo Nato vložila hkrati s Finsko. Ankara pristop Švedske za zdaj odločno blokira.

Pristopne protokole je sicer že podpisalo vseh trideset držav članic Nata, 28 pa ga je tudi ratificiralo.

Odkar je sredi januarja v Stockholmu švedsko-danski desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana, je Turčija, ki je poleg Madžarske edina članica Nata, ki še ni ratificirala pristopa nordijskih držav, večkrat opozorila, da bi lahko ratificirala le vstop Finske.

Ankara je sicer Švedski že pred tem incidentom postavila več pogojev za vstop. Med drugim zahteva izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), kot tudi vpletenih v poskus državnega udara leta 2016. Stockholm je doslej izpolnil le nekatere od zahtev.

Stoltenberg je v Ankaro prispel deset dni po tem, ko so jugovzhod Turčije in severozahod Sirije prizadeli uničujoči potresi, ki so skupno terjali več kot 42.000 življenj. "V času, ko potrebuješ pomoč, Nato podpira Turčijo," je zatrdil generalni sekretar.

Kot je dejal, bo zavezništvo zagotovilo zatočišča več tisoč razseljenim osebam. "Nato gradi začasna zavetišča in namerava v prihodnjih dneh in tednih v državo poslati več deset tisoč šotorov," je napovedal in dodal, da bo Nato za prevoz pomoči uporabil svoje strateške letalske zmogljivosti.