"Zaveznice se strinjajo, da je prihodnost Ukrajine v Natu, vendar je to dolgoročna perspektiva," je na novinarski konferenci s finsko premierko Sanno Marin poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ob tem je ponovil, da je trenutno najpomembneje, da Ukrajina v luči ruske invazije obstane kot suverena in neodvisna država.
"Ko se bo vojna v Ukrajini končala, bomo morali zagotoviti, da se zgodovina ne bo ponovila. Ruski predsednik Vladimir Putin ne sme še naprej napadati sosednjih držav," je dejal in ponovno opozoril, da si Putin želi nadzorovati Ukrajino in ne načrtuje miru. Putin je možno priključitev Ukrajine označil kot varnostno grožnjo, spominja BBC.
Ukrajina je septembra lani vložila prošnjo za vstop v Nato po hitrem postopku. Po ruskem napadu pa sta tudi Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Njuna pristopna protokola je doslej ratificiralo 28 od 30 članic Nata, proces pa trenutno blokira Turčija.
'Zdaj je čas za vstop Finske in Švedske v Nato'
Skupaj z Madžarsko je obe državi pozval k ratifikaciji pristopnih protokolov Finske in Švedske za članstvo v zavezništvo. "Zdaj je čas, da Finsko in Švedsko v celoti sprejmemo kot članici," je v Helsinkih na skupni novinarski konferenci s finsko premierko Sanno Marin poudaril prvi mož Nata.
Madžarska in Turčija sta namreč edini izmed 30 članic Nata, ki še nista ratificirali vstopa nordijskih držav. Budimpešta je izrazila podporo vstopu obeh držav v zavezništvo in napovedala, da bo madžarski parlament o tem razpravljal v sredo, prihodnji teden pa naj bi o zadevi tudi glasoval.
Po besedah Stoltenberga so s Turčijo glede vstopa Švedske v zavezništvo dosegli napredek, prihodnji teden pa bo v Bruslju potekalo tudi srečanje predstavnikov Ankare, Stockholma in Helsinkov.
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v ponedeljek potrdil, da se bodo pogovori o pristopu nordijskih držav nadaljevali 9. marca. Pogajanja je Turčija prekinila januarja, potem ko je na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana. Zaradi incidenta je Ankara zagrozila, da bi lahko ratificirala le vstop Finske.
Stoltenberg je dejal, da sta obe državi izpolnili pogoje iz sporazuma, ki so ga z Ankaro dosegli lani poleti. Ob tem je poudaril, da si "ni mogoče predstavljati, da bi bila Finska ali Švedska postavljena pred kakršno koli grožnjo, ne da bi se Nato odzval".
Finski parlament jutri glasoval za pospešitev pristopnih postopkov
Finski parlament ravno danes razpravlja o pospešitvi pristopnih postopkov za članstvo v zavezništvu, v sredo pa naj bi o tem tudi glasoval, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pričakovati je, da bo zakon o tem zlahka sprejet, saj je prvotno ponudbo za članstvo maja podprlo 188 od 200 poslancev finskega parlamenta.
Sprejetje zakona v Helsinkih ne pomeni, da bo Finska po ratifikaciji s strani Turčije in Madžarske samodejno vstopila v Nato, vendar pa ta postavlja rok, kako dolgo lahko čaka na svojo sosedo. Po besedah finskega pravosodnega kanclerja Tuomasa Poystia lahko predsednik Sauli Niinisto po potrditvi v parlamentu s podpisom zakona počaka največ tri mesece.
Helsinki so sicer doslej vztrajali, da se želijo Natu pridružiti skupaj s sosedo. Vendar pa je po incidentu s Koranom anketa, ki jo je v začetku tega meseca objavil finski dnevnik Ilta-Sanomat, pokazala, da je večina Fincev pripravljena vstopiti v zvezo tudi brez Švedske.
Turške oblasti so Švedski že pred incidentom s Koranom postavile več pogojev za vstop. Med drugim zahtevajo izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), kot tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara leta 2016. Stockholm je doslej izpolnil le nekatere od zahtev.
