Šrilanški predsednik neuspešno poskusil pobegniti v tujino

73-letni voditelj Gotabaya Rajapaksa je iz svoje uradne rezidence v Kolombu pobegnil, tik preden je v njo v soboto vdrlo več deset tisoč protestnikov. Kot predsednik države zaenkrat še uživa imuniteto pred aretacijo, ki pa jo bo po svojem odstopu izgubil. Njegov cilj je zato pred odstopom oditi v tujino, da bi se izognil možnosti pridržanja.

Ko je prišel na letališče, tamkajšnje osebje ni želelo oditi v VIP-sobo, da bi mu odtisnili žig v potni list, predsednik pa je vztrajal, da ne bo šel skozi javne prostore, saj naj bi ga bilo strah ostalih potnikov na letališču. Tako je skupaj z ženo moral noč preživeti v bližnji vojaški bazi, potem ko sta zamudila štiri lete, ki bi ju lahko odpeljali v Združene arabske emirate.

Tudi predsednikov brat Basil Rajapaksa, ki je aprila odstopil kot finančni minister, je po podobnem nestrinjanju z letališkim osebjem danes zamudil svoj let v Dubaj. "Nekaj potnikov je protestiralo proti Basilovemu vkrcanju na njihov let. Situacija je bila napeta, zato je v naglici zapustil letališče," je za AFP povedal uslužbenec letališča.

Iz predsedniškega urada še niso podali informacije, kje točno se predsednik nahaja. Kot vrhovnemu poveljniku oboroženih sil mu sicer še vedno ostaja na voljo, da se z vojaško ladjo odpravi v Indijo ali na Maldive.

Če bo Rajapaksa v sredo odstopil, kot je obljubil, bo predsednik vlade Ranil Wickremesinghe postal vršilec dolžnosti predsednika, dokler ne bo parlament 20. julija izvolil poslanca, ki bo na funkciji predsednika ostal do konca mandata novembra 2024.

Odstopila bo celotna vlada, ko bo dosežen dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti

Protesti v Šrilanki so se konec minulega tedna končali z napadom na predsednikov urad in njegovo rezidenco. Svoj odstop je v soboto napovedal tudi premier Wickremesinghe, ki pa odločitve še ni uradno potrdil. So pa iz njegovega kabineta sporočili, da bo odstopila celotna vlada, ko bo dosežen dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti.

Opozicijske stranke se medtem trudijo doseči soglasje za nujno oblikovanje nove vlade, ki bi se spopadla z nastalimi razmerami. Država se trenutno z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) pogaja glede finančne pomoči, s katero bi ponovno vzpostavila fiskalno stabilnost.

Proteste sprožila najhujša gospodarska kriza v otoški državi

Obsežne protivladne proteste na Šrilanki, v katerih je bilo poškodovanih več kot sto ljudi, je sprožila najhujša gospodarska kriza v otoški državi po osamosvojitvi od britanskega imperija leta 1948.

Šrilanka namreč že več mesecev trpi zaradi hudega pomanjkanja hrane, goriva in zdravil, ki sta ga med drugim povzročila velik zunanji dolg in pomanjkanje tujih valut, pa tudi vpliv pandemije covida-19 na turizem, ki predstavlja enega glavnih virov dohodka države.