Ustrahujejo protestnike, grozijo študentom in zapirajo duhovnike

Varuhi za človekove pravice opozarjajo na grozne razmere, ki so jih deležni protestniki na Šrilanki. Odkar je Ranil Wickremesinghe 21. julija zasedel mesto predsednika, si vojska in policija prizadevata, da bi protestnike ustavili. Pri tem uporabljata ustrahovalne taktike, protestnike nadzorujeta in brez utemeljenega suma zapirata v pripore.

"Šrilanška vlada izrablja razglašeno izredno stanje. Neutemeljeno želijo ustaviti aktiviste, ki si prizadevajo za politično reformo, in zahtevajo, da vlada prevzame odgovornost za ekonomsko krizo v državi," opozarjajo na spletni strani Human Rights Watch.

Oblasti so tako dobile obsežna dodatna pooblastila za iskanje in aretacije, ljudi pa lahko tudi anonimno pridržijo do enega dneva. Ta nova pooblastila večajo tveganje mučenja in prisilnega izginotja. "Gre za zgrešen in nezakonit poskus preusmerjanja pozornosti od potrebe po reševanju nujne gospodarske krize v državi in je hkrati zatiranje miroljubnega nesoglasja," je stanje opisal Meenakši Ganguli iz organizacije Human Rights Watch. 

"Ustrahujejo, nadzorujejo, pretepajo in v zapore spravljajo predstavnike civilne družbe, aktiviste, odvetnike in novinarje," še dodajajo v organizaciji.

Zapirajo tudi duhovnike, študentom grozijo, da jim bodo podtaknili droge

Protestnikom so se pridružili tudi številni menihi in duhovniki. Več duhovnikom so zaradi podpore protestnikom izdali prepoved gibanja, člana cerkve Peirisa, ki je v protestih eden vidnejših obrazov, pa so aretirali. Ob aretaciji je 1640 članov katoliške duhovščine obsodilo napad na duhovnika in izrazilo svojo podporo protestom. Neidentificirani moški v civilu so z avtobusa v Kolombu ugrabili Veranga Pušpika, nekdanjega študentskega aktivista in novinarja, ki je bil aktiven tudi v trenutnih protestih. Policija njegove lokacije Pušpikovim odvetnikom ni razkrila več ur.

Policisti so ustrahovali še enega študenta; ob prijetju so mu grozili, da mu bodo podtaknili drogo in ga nato zaprli, če ne preneha z udeležbo na protestih. Pretepli so tudi štiri novinarje oz. novinarke. 

Predsednik Wickremesinghe pri tem ni prevzel odgovornosti za napade.

To je le nekaj ravnanj, ki so jih deležni protestniki na Šrilanki – no, pravzaprav vsi, ki posredno sodelujejo pri protestih, od odvetnikov do novinarjev, ki poročajo o pritiskih policije. 

Ob tem zagovorniki človekovih pravic izražajo zaskrbljenost in opozarjajo, da trenutno kršenje pravic ni dovoljeno niti v izrednem stanju. Tudi člani katoliške duhovščine so dejali, da bi morala vlada "ustaviti zatiranje in se osredotočiti na poslušanje pritožb ter sprejeti ukrepe za reševanje takojšnjih in dolgoročnih težav."

Kitajska izrablja vlogo posojilodajalke

Po tem, ko je Kitajska poslala svojo vojaško ladjo v šrilanško pristanišče Hambantota, se analitiki sprašujejo, če to pomeni, da želi Kitajska na območju vzpostaviti vojaško prezenco. 

Kitajska vojska medtem opisuje ladjo Juan Vang 5 kot raziskovalno ladjo, ki so jo v zaliv poslali z namenom raziskovanja Indijskega oceana. Kljub uradni razlagi Kitajske veliko strokovnjakov ostaja skeptičnih – ladja ima namreč sofisticirane elektronske naprave in kot taka prej služi strateškemu kot raziskovalnemu namenu, poroča portal Voa."Kitajski cilj je pristanišče Hambantota spremeniti tako, da bo služilo komercialnemu in vojaškemu namenu," je dejal Dajan Jajatilleka, bivši šrilanški diplomat.

Kitajska ima sicer nekaj pravic glede uporabe pristanišča, saj je Kolombo moral opustiti nadzor nad pristaniščem po tem, ko ni odplačal kitajskih posojil, uporabljenih za njegovo izgradnjo. "Dokler bo Kitajska lahko prosto upravljala s svojimi vojaškimi ladjami v šrilanških pristaniščih, sploh nimajo potrebe, da bi tam zgradili vojaško bazo," je dejal K. P. Fabian, nekdanji namestnik visokega komisarja Indije za Šrilanko.

Šrilanka zdaj prosi za posojilo Mednarodni denarni sklad (MDS), a ta ji zaenkrat ne bo ugodil. Država prosilka mora namreč za posojilo najprej prestaviti časovnico plačil za pretekli dolg. Zato se je Šrilanka ponovno obrnila na Kitajsko in jo prosila za podaljšanje odplačil. Kitajska je zavrnila prošnjo za odplačevanje skoraj 10-milijardnega dolga. 

Brez sodelovanja Kitajske Kolombo ne bo mogel pridobiti financiranja MDS in se bo pogreznil še globlje v finančno blato. Obstaja pa tudi možnost, da bo Kitajska poskušala uporabiti svoj vpliv in od Šrilanke zahtevala, da na svojem območju dovoli vzpostavitev kitajskih vojaških objektov. S tem bi Kitajska lažje ciljala na Indijo. Ukrep za vzpostavitev kitajske vojaške prisotnosti na Šrilanki ne bo povzročil zaskrbljenosti le v Indiji, ampak tudi v drugih delih sveta, saj pomorske poti v Indijskem oceanu povezujejo Azijo in Evropo.