Pahor: EU bi morala BiH dati status kandidatke takoj in brez pogojev

"Prva tema pogovorov je bila vojna v Ukrajini, pri kateri ne moremo nič spremeniti," je dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović.

Enako meni tudi slovenski predsednik Borut Pahor. "Celo svoje politično življenje sem bil prepričan in predan mirnemu reševanju sporov in sem se prvič v življenju znašel v položaju, ko ta hip ne vidim možnosti, da bi našli pot za diplomatsko rešitev spora, dokler tudi ukrajinske oblasti in zlasti one skupaj z nami ne bodo videle možnosti za pošteno rešitev tega zapleta in diplomatsko nadaljevanje vseh odprtih vprašanj," je izjavil.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je ob tem poudaril, da je bil sam eden od tistih, ki niso predvideli takšnega razpleta, kot je vojna, in dodal, da se je s kolegoma pogovarjal tudi o načinih pomoči Ukrajini in sankcijah Evrope proti Rusiji.

Tako Pahor kot Van der Bellen sta izpostavila, da je ključno, da države EU, ko gre za sankcije, ostanejo enotne in da ne pride do razkola med njimi.

Druga tema pogovorov je bil Zahodni Balkan oziroma pridruževanje šestih držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Stališča vseh treh predsednikov so si glede tega podobna. Vsi so menili, da bi pristopna pogajanja morali pospešiti.

"Za to je že zdavnaj prišel čas, a se še ni zgodilo," je izjavil Milanović.

S tem se je strinjal tudi Van der Bellen. "Članstvo šestih držav se zavlačuje že vrsto let, zato menimo, da bi te pogovore morali dvigniti na drugo raven," je dejal. "Tudi prebivalstvo v teh deželah mora začutiti, da je ta proces prinesel prednosti že med pogajanji. EU je nekaj, kar nas povezuje, in ni omejena samo na Zahodno Evropo, ampak se vsekakor mora razširiti tudi na jugovzhodne države," je dodal.

Pahor: EU bi morala BiH dati status kandidatke takoj in brez pogojev

Pahor je poudaril, da je širitev EU geopolitično vprašanje, kar se je zdaj izkazalo tudi z vojno v Ukrajini. "Evropska perspektiva je verjetno edino trajno zagotovilo za mir in varnost na Zahodnem Balkanu. Če se bo odlagalo s širitvijo, bomo dajali prostor in možnosti različnim nacionalizmom in politikam, ki bodo stremele k spremembi meja in bodo videle perspektivo nekje drugje," je izjavil.

Ob tem je izrazil mnenje, da bi EU morala Bosni in Hercegovini dati status kandidatke takoj in brez pogojev, ta pa bi jih nato izpolnjevala kasneje. "S tem bi investirala v mir, varnost, blaginjo in evropsko perspektivo ter bi se izvlekla iz tega začaranega kroga, kjer ni nobenega napredka."

Milanović se je ob tem kot hrvaški predsednik dotaknil tudi statusa Hrvatov v BiH. "Gre za pol milijona ljudi, ki so hrvaški, evropski in Natovi državljani in katerih pravice se že dolgo sistematično kršijo. Če je v čem tolažba, je v tem, da nasilni razplet te situacije praktično ni mogoč. Ampak politična nestabilnost, negotovost in življenje v neurejenem prostoru brez kakršnih koli zagotovil je politična realnost Hrvatov v BiH, prek katere Hrvaška ne more iti in ne bo šla."

'Vstop Hrvaške v Schengen je tudi v našem interesu'

Predsedniki so komentirali tudi bližajoči se vstop Hrvaške v evroobmočje in načrte za vstop v Schengen. Pri tem so se se strinjali, da bo vstop Hrvaške v obe območji koristil vsem trem državam, in ga pozdravili.

Milanović je ob tem izrazil upanje, da Slovenija vstopa v schengensko območje ne bo pogojevala z uveljavitvijo arbitražne razsodbe.

Pahor je dejal, da iz izjav slovenskih politikov ni razbral, da bi bila uveljavitev arbitražnega sporazuma pogoj za vstop Hrvaške v Schengen. "Res pa je, da je od prvega dne, ko je sodišče razsodilo, uveljavitev arbitražnega sporazuma politika Slovenije. Vstop Hrvaške v Schengen je tudi v našem interesu in ga ne bi pogojeval z uveljavitvijo arbitražne razsodbe," je še dodal, a poudaril, da ta mora biti uveljavljena.

S Pahorjevo trditvijo, da je to v interesu Slovencev, se je strinjal tudi Milanovič, ki je spomnil, da so Slovenci lastniki velikega števila nepremičnin na Hrvaškem. 

Predsedniki so komentirali tudi načrte za širitev Nata na Švedsko in Finsko, pri čemer je Milanović izpostavil, da veljajo različna merila za različne države. "Hrvaška je morala čakati sto let. Eni preskakujejo vse procedure," je dejal in dodal, da bi morala veljati enaka pravila za vse.

Pahor je nasprotno menil, da je za Švedsko in Finsko treba imeti posluh. "Katera koli država bo izbrala članstvo v Natu zaradi skrbi za svojo varnost, moramo temu nameniti veliko pozornost in odprtost," je dejal.

Redno vsakoletno srečanje treh predsednikov (Slovenije, Avstrije in Hrvaške) je letos na povabilo hrvaškega predsednika Milanovića potekalo na Brionih na Hrvaškem. Namen tristranskih srečanj med Republiko Slovenijo, Republiko Avstrijo in Republiko Hrvaško na najvišji ravni je krepitev odnosov in sodelovanja v ožjem regionalnem formatu. Na srečanjih obravnavajo aktualne teme v regionalnem, evropskem in širšem mednarodnem kontekstu.