100-letni Kissinger je na Kitajskem visoko cenjen, ker je v času hladne vojne v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja poskrbel za odprtje odnosov med vladajočo komunistično partijo in Washingtonom pod vodstvom nekdanjega predsednika Richarda Nixona. Zato ni prav nič čudno, da je bil toplo sprejet s strani kitajskih veljakov, že samo dejstvo, da je bila Kissingerju odobrena avdienca pri Šiju, kaže na to, kako visoko ga kitajsko vodstvo ceni.
Ši, ki je predsednik države, generalni sekretar stranke in poveljnik največje stalne vojske na svetu, se je s Kissingerjem sestal v razmeroma neformalnem okolju pekinškega parka Djaojutaj State Guesthouse, kjer je bil prisoten tudi visoki kitajski diplomat Vang Ji. Kissingerja so v istem parku sprejeli že med njegovim prvim obiskom leta 1971, od takrat pa je Kitajsko obiskal že več kot stokrat.
"Nikoli ne bomo pozabili naših starih prijateljev in nikoli ne bomo pozabili vašega zgodovinskega prispevka k razvoju kitajsko-ameriških odnosov in krepitvi prijateljstva med narodoma," je Ši dejal Kissingerju. Kissinger je odgovoril, da je obisk Kitajske "velika čast", in se Šiju zahvalil, da se je odločil za srečanje z njim v isti stavbi, v kateri se je prvič srečal s kitajskimi voditelji, poroča CNN.
"Odnosi med ZDA in Kitajsko so bistvenega pomena za mir in blaginjo obeh držav in sveta," je dejal Kissinger in obljubil, da si bo prizadeval za krepitev medsebojnega razumevanja med obema stranema.
Precej očitno je, da Kissingerja s Kitajsko veže tudi bogata zgodovina, leta 1971 je denimo postal prvi visoki predstavnik ZDA, ki je obiskal komunistično Kitajsko. Njegova tajna srečanja s kitajskimi voditelji so tlakovala pot za potovanje takratnega ameriškega predsednika Nixona naslednje leto.
V naslednjih desetletjih so ameriško-kitajske vezi cvetele skupaj z gospodarsko soodvisnostjo. Vendar se je tudi obdobje miru in prijateljstva skrhalo, tako so zdaj odnosi med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma v izjemno slabem stanju.
"Kitajska in Združene države Amerike so ponovno na razpotju, kam naprej, in obe strani morata sprejeti nove odločitve," je dejal Ši v izjavi, ki jo je objavilo kitajsko zunanje ministrstvo. "Če pogledamo v prihodnost, lahko Kitajska in Združene države dosežejo skupni uspeh in blaginjo," je dodal.
Kissingerjev obisk je sicer sovpadal z obiskom Bidnovega glavnega odposlanca za podnebje Johna Kerryja, ki je po državnem sekretarju Antonyju Blinknu in finančni ministrici Janet Yellen že tretji visoki uradnik Bidenove administracije v zadnjih tednih, ki je odpotoval na srečanje na Kitajsko. Namen te diplomatske akcije je obnoviti dialog, ki ga je Peking prekinil predvsem zaradi ameriške podpore samoupravni otoški demokraciji na Tajvanu, ki jo Kitajska razglaša za svoje ozemlje.
Vang je omenil Kissingerjevo vlogo pri vzpostavljanju kitajsko-ameriških odnosov, ko je bil svetovalec za nacionalno varnost v Nixonovi administraciji, in dejal, da je imel "nenadomestljivo vlogo pri krepitvi medsebojnega razumevanja med državama".
"Ameriška politika do Kitajske zahteva diplomatsko modrost, kot je bila Kissingerjeva, in politični pogum, kot je bil Nixonov," je dejal Vang po navedbah zunanjega ministrstva. Po navedbah ministrstva sta se pogovarjala tudi o vojni v Ukrajini, v kateri se je Kitajska večinoma postavila na stran Moskve, ter o umetni inteligenci in drugih gospodarskih vprašanjih. Vang je Kissingerju dejal, da je "nemogoče" preoblikovati, obkrožiti ali zadržati Kitajsko, kar po mnenju kitajskih voditeljev poskušajo storiti ZDA v sporih glede trgovine, tehnologije, Tajvana in človekovih pravic na Kitajskem.
V torek se je Kissinger pogovarjal z obrambnim ministrom Li Šangfuom, ki ne sme obiskati ZDA zaradi prodaje orožja Rusiji. Kitajsko obrambno ministrstvo je povzelo Lija, ki je pohvalil vlogo, ki jo je imel Kissinger pri odpiranju kitajsko-ameriških odnosov v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar je dejal, da so dvostranski odnosi dosegli najnižjo točko zaradi "nekaterih ljudi na ameriški strani, ki se niso pripravljeni srečati na pol poti s Kitajsko". Ameriški voditelji sicer trdijo, da nimajo takšnih namenov, in si prizadevajo le za odkrit dialog in pošteno konkurenco.
Kitajska in ZDA v slabih odnosih
Kitajska je avgusta lani prekinila številne stike z Bidnovo administracijo, tudi glede podnebnih vprašanj, da bi izrazila svojo jezo zaradi potovanja takratne predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvan. Kitajska trdi, da je otok njeno ozemlje, ki naj bi ga po potrebi nadzorovala s silo, in grozi, da bo ZDA potegnila v velik konflikt v regiji, ki je ključna za svetovno gospodarstvo.
Stiki so se le počasi obnovili, Kitajska pa še vedno zavrača ponovno vzpostavitev dialoga med Ljudsko osvobodilno vojsko, vojaško vejo stranke, in ameriškim ministrstvom za obrambo. Še pred obiskom Pelosijeve, pravijo ZDA, je Kitajska od leta 2021 zavrnila ali se ni odzvala na več kot deset prošenj obrambnega ministrstva za dialog na najvišji ravni.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.