Potem ko je ruska vojska v sredo v z letalskim napadom na Mariupol uničila porodnišnico, je bilo ukrajinsko pristaniško mesto, ki ga že dlje časa oblegajo ruske vojaške enote, po navedbah tamkajšnjega mestnega sveta tudi danes deležno obstreljevanja in vojaških napadov.
Izstrelki so danes padali v bližini stanovanjske stavbe v bližini mestnega središča, zadeta je bila tudi Tehnična univerza, je mariupolski mestni svet zapisal na družbenem omrežju Telegram.
Po besedah lokalnih oblasti podatkov o smrtnih žrtvah zaenkrat ni. Podžupan obleganega mesta Sergej Orlov je dejal, da ne ve natančno, koliko ljudi je bilo skupno ubitih, najnovejši podatki naj bi navajali številko 1207, poroča britanski BBC. Orlov je povedal še, da so to "samo trupla, ki so jih zbrali na ulici, vsi mrtvi niti niso bili identificirani". Dodal je, da so 47 ljudi pokopali v množičnem grobišču, saj ni bilo mogoče priti do pokopališč zunaj mesta.
Dejal je tudi, da ni bilo mogoče evakuirati ljudi iz mesta ali pripeljati pomoči. Po njegovih besedah se je moralo v sredo obrniti okoli 100 ljudi, ki so poskušali pobegniti z osebnimi avtomobili, potem ko so ruske sile na kontrolni točki začele streljati.
Kot je znano, so ruske sile v Mariupolu v sredo izvedle letalski napad na porodnišnico, v katerem so po uradnih podatkih umrli trije ljudje, med njimi tudi majhna deklica. Skupno je bilo sicer od začetka ruske invazije v Ukrajini ubitih že najmanj 71 otrok, več kot 100 pa je bilo ranjenih, je sporočila predstavnica ukrajinskega parlamenta.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da v porodnišnici ni bilo nobenega zdravstvenega osebja in da je šlo za oporišče ukrajinskih skrajnežev in radikalcev.
"Rusom so na televiziji govorili, da v bolnišnici domnevno ni bilo bolnikov, v porodnišnici pa da ni bilo žensk in otrok," je v video sporočilu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da so bile vse to laži. Zelenski je dejal še, da bodo "propagandisti" na ruski televiziji odgovarjali, saj je Rusijo obtožil tudi, da ovira poskuse vzpostavitve humanitarnih koridorjev iz Mariupolja. "Ruska vojska je v Ukrajini že povzročila humanitarno katastrofo," je dodal.
Moskva medtem še vedno zanika napade na civilne tarče. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo tudi, da so zavzeli več okrožij v Mariupolu, ruska vojska pa je že dosegla eno največjih ukrajinskih železarn Azov Steel, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov.
Na pogovorih Kulebe in Lavrova brez napredka glede prekinitve ognja
Današnji pogovori zunanjih ministrov Ukrajine Dmitra Kulebe in Rusije Sergeja Lavrova v Turčiji sicer niso prinesli napredka glede prekinitve ognja v Ukrajini.
Ruski in ukrajinski zunanji minister sta se srečala prvič po napadu Rusije na Ukrajino, Ankara pa je ob tem izrazila upanje, da bo srečanje pomenilo prelomnico v konfliktu. Kuleba je pred srečanjem s kolegom Lavrovom znižal svoja pričakovanja. Pogovori so se začeli okoli 9. ure, ministra sprtih držav pa se po besedah prisotnih novinarjev nista javno rokovala.
Kuleba je pred srečanjem Lavrova pozval, naj pride na pogovore "v dobri veri", ne pa iz "propagandne perspektive". "Iskreno bom rekel, da so moja pričakovanja glede pogovorov nizka," je dejal ukrajinski minister v videu, objavljenem v sredo. "Želimo premirje, osvoboditev naših ozemelj in rešitev vseh humanitarnih vprašanj."
Toda srečanje ni prineslo želenih sprememb, saj se je končalo brez napredka glede premirja. Po srečanju je Kuleba na novinarski konferenci dejal, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja. "Razpravljali smo o 24-urnem premirju. Gospod Lavrov je rekel, da se bo o tem pogovoril z ruskimi oblastmi. Upam, da se bo odprlo več humanitarnih koridorjev. Veliko ljudi trpi," je dodal.
Povedal je tudi, da je trenutno največja težava, s katero se sooča njegova država, razmere v obleganem pristaniškem mestu Mariupol, ki je bilo pod intenzivnim obstreljevanjem in uničenjem s strani ruskih sil. Kuleba je še dodal, da njegova država ne more ustaviti vojne, če država, ki je začela to agresijo, "nima želje po tem".
Za njim je javnost nagovoril tudi Lavrov. "Delali smo na poskusu reševanja krize. Pogovarjali smo se o humanitarnih problemih. Pojasnili smo jim, kaj vse Rusija počne, da bi pomagala civilistom, ki so jih pridržali tako imenovani 'prostovoljci'," je dejal Lavrov. "Ukrajino smo spomnili, da je ruska stran podala konkretne predloge in prepričani smo, da bomo dobili odgovor na naše zahteve. Želimo ohraniti mir v Evropi. Poteze Zahoda so nevarne, to vidimo," je nadaljeval Lavrov. "Nismo napadli Ukrajine, ne nameravamo napadati niti drugih držav. Naša varnost je ogrožena. Želeli smo govoriti, a nas nihče ni poslušal. Svojih dejanj v Ukrajini ne bomo opravičevali nikomur, niti Natu. Ne bomo gledali, kako se v Ukrajini gradi nacistični narod. Želimo, da Ukrajina ostane nevtralna. To je že večkrat rekel predsednik Putin," je dejal.
Pogovora se je udeležil tudi turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je pred tem Lavrova in Kulebo sprejel na ločenih pogovorih.
Vodja ukrajinske diplomacije je še pred tristranskim srečanjem napovedal, da bo vztrajal pri treh ključnih točkah. "Takojšnja prekinitev ognja, izboljšanje humanitarnih razmer v Mariupolju, Harkovu, Volnovahi in drugih ukrajinskih mestih ter umik ruskih sil z ukrajinskega ozemlja," so na ukrajinskem zunanjem ministrstvu navedli zahteve. Pred odhodom je sicer Kuleba v videu, objavljenem na Facebooku, povedal, da so njegova pričakovanja "omejena", ker Rusija nadaljuje bombardiranje in obleganje velikih ukrajinskih mest.
Turški diplomat je ob tem dejal, da je pomembno predvsem to, da sta se ministra sploh sestala. "Turčija upa predvsem na prekinitev ognja," je povedal. Pogovori pa bodo predvidoma trajali približno uro in pol, je še dejal. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem izrazil upanje, da bodo pogovori preprečili hujšo tragedijo ali celo pomagali doseči prekinitev ognja. Analitiki so že predhodno svarili, da so možnosti za preboj v Antalyi minimalne.
Iz okolice Kijeva in mesta Sumi evakuiranih več kot 80.000 ljudi
"V dveh dneh smo iz severovzhodnega mesta Sumi in okoliških krajev evakuirali več kot 60.000 ljudi," je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju Telegram, povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. "Okoli 20.000 ljudi je bilo evakuiranih z območij severozahodno od glavnega mesta Kijev, še 3000 pa jih je bilo s težavo odpeljanih iz mesta Izjum na vzhodu Ukrajine," je dejala. Skupno število ljudi, ki so bili uspešno evakuirani danes in v sredo, je tako preseglo 80.000.
Ukrajinski predsednik Zelenski je pred tem v ločenem videoposnetku na Telegramu povedal, da so iz različnih mest po državi evakuirali približno 60.000 ljudi. Po podatkih ZN je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma iz države pobegnilo več kot 2,3 milijona ljudi.
Moskva napovedala odprtje stalnih humanitarnih koridorjev v Rusijo
Ruske oblasti so danes sporočile, da bodo vsak dan odprti humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov pred spopadi v Ukrajini, ki bodo vodili na rusko ozemlje. "Humanitarni koridorji proti Ruski federaciji bodo zdaj odprti brez kakršnihkoli dogovorov, vsak dan od 10. ure dalje," je po poročanju ruskih medijev dejal predstavnik obrambnega ministrstva Mihail Mizincev. Po njegovih besedah bodo evakuacijske poti v drugih smereh potekale "v dogovoru z ukrajinsko stranjo".
"Mednarodni odbor Rdečega križa in Združeni narodi naj tesno sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi, da bi prebivalce na terenu obvestili o tej ruski pobudi," je še dejal Mizincev. Dodal je, da ruska vojska "sodeluje z ukrajinskimi predstavniki pri odprtju še treh humanitarnih koridorjev".
Mizincev je zatrdil tudi, da je več kot 2,5 milijona Ukrajincev zaprosilo za evakuacijo v Rusijo in da je Moskva na rusko ozemlje evakuirala že "več kot 187.000 civilistov", česar pa ni bilo mogoče preveriti.
Putin priznal težave zaradi sankcij
Sankcije, ki jih je zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedel Zahod, bi lahko povzročile močan porast globalnih cen hrane, je danes posvaril ruski predsednik Vladimir Putin. "Rusija in Belorusija sodita med največje dobavitelje mineralnih gnojil. Če bodo še naprej povzročali težave za financiranje in dostavo naših dobrin, bodo cene narasle in to bo vplivalo tudi na končni proizvod, prehranske izdelke," je povedal na srečanju z rusko vlado.
Obenem je zavrnil odgovornost Rusije za porast cen energentov na svetovnih trgih. "Njihove cene naraščajo, vendar pa nismo mi krivi za to, to je posledica njihovih napačnih izračunov, ne morejo nam pripisati krivde."
Zagotovil je, da Rusija spoštuje vse obveze pri dobavah energentov evropskim državam. Tudi plinovod, ki teče skozi Ukrajino, je povsem napolnjen, je zatrdil. Ob tem se je posmehoval ZDA, ki skušajo doseči dogovor o dobavi energentov z Iranom in Venezuelo. "Za vsako ceno skušajo doseči dogovor z državami, proti katerim so sami uvedli nezakonite sankcije," je dejal.
Priznal je, da Rusija občuti sankcije Zahoda zaradi invazije na Ukrajino. "Jasno je, da v takšnih trenutkih povpraševanje po določenih skupinah blaga naraste, vendar pa bomo brez dvoma mirno rešili vse te težave," je dejal.
Po njegovem mnenju bi Zahod proti Rusiji uvedel sankcije v vsakem primeru, prepričan pa je, da bo njegova država s tem na dolgi rok le povečala svojo neodvisnost in suverenost. Pri tem je omenil, da bi lahko ruska vlada prevzela premoženje tujih podjetij, ki se umikajo iz Rusije. "Uvedemo lahko zunanje upravljanje tistih podjetij, ki zapirajo svoje proizvodne obrate, nato pa ta podjetja zaupamo tistim, ki hočejo delati. Našli bomo zakonit način za to."
Finančni minister Anton Siluanov je na sestanku vlade s Putinom povedal, da je Rusija sprejela ukrepe za omejitev odtekanja kapitala. "V zadnjih dveh tednih so zahodne države sprožile gospodarsko in finančno vojno proti Rusiji," je dejal. Zahod je obtožil, da z zamrznitvijo ruskih rezerv v zlatu in tujih valutah ne izpolnjuje svojih obveznosti do Rusije. Po njegovih besedah je zdaj glavna prednostna naloga stabilizacija razmer v finančnem sistemu.
Rusija v prepoved izvoza določenih izdelkov in opreme
V odgovor na sankcije, proti Moskvi uvedene zaradi vojne v Ukrajini, je Rusija do konca leta napovedala prepoved izvoza več kot 200 izdelkov in opreme. Na seznamu so tehnološka, komunikacijska in medicinska oprema, vozila, kmetijski stroji in električna oprema. Odredbo o prepovedi je podpisal ruski premier Mihail Mišustin.
S prepovedjo izvoza želi Rusija stabilizirati domači trg. Ukrep bo veljal za izvoz v vse države, pri čemer so določene izjeme lahko dovoljene za članice Evrazijske ekonomske unije in gruzijskih regij Južna Osetija in Abhazija.
Vlada je prepovedala tudi izvoz določenih vrst lesa v države, ki zagrešijo "sovražna dejanja" proti Rusiji. Na tem seznamu je 48 držav, tudi članice EU in ZDA.
Potreba po pogovorih o jedrski varnosti Ukrajine
Medtem pa je direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi napovedal, da bo tudi sam danes prispel v Antalyo, saj da se morajo nujno začeti pogovori o jedrski varnosti Ukrajine. Ponoči so namreč sporočili, da je sistem IAEA za spremljanje dogodkov v jedrski elektrarni Zaporožja prenehal oddajati podatke na njen sedež na Dunaju. To se je zgodilo le dan po tem, ko je sporočila takšno prekinitev delovanja jedrske elektrarne v Černobilu. Grossi je ob tem izrazil zaskrbljenost.
Danes so sicer beloruski strokovnjaki nuklearko v Černobilu znova priklopili na napajanje.
Protinapad na ruske sile
Že zjutraj pa je ukrajinska javna radiotelevizija Suspline, ki se je sklicevala na svetovalca ministra za notranje zadeve, sporočila, da je ukrajinska vojska sprožila protinapad na ruske sile, da bi obranila prestolnico Kijev. "Noč je bila precej težka, na splošno pa lahko rečemo, da je ukrajinska vojska izvedla protinapad v bližini Kijeva," je dejal Vadim Denišenko. "Postavili smo pet tankov. Zjutraj so se na zahodnem obrobju Kijeva slišali topniški boji. Zdaj tam potekajo bitke. Nadaljnjih informacij še ni," je dodal.
Ruska vojaška letala pa so čez noč izvedla napade na severovzhodno mesto Okhtirk v regiji Sumi, je dejal visoki lokalni uradnik. Regionalne oblasti so sporočile, da sta bila v sinočnjem napadu ruskih sil na mesto Okhtirk ubita 13-letni deček in dve ženski, piše Guardian.
KOMENTARJI (3129)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.