Srditi spopadi v Gorskem Karabahu, Azerbajdžan in Armenija razglasila vojno stanje

Armenske oblasti navajajo, da so sestrelili dva azerbajdžanska helikopterja in tri bojne drone ter zadeli tri nasprotnikove tanke v odgovor na napade azerbajdžanske strani, ki so se začeli okoli 6. ure zjutraj po srednjeevropskem času. Prav tako naj bi po trditvah armenske strani bilo ubitih deset azerbajdžanskih vojakov. 

Tarča napadov so bila naselja, kjer živi civilno prebivalstvo, vključno z glavnim mestom regije Stepanakertom, so danes sporočile oblasti Gorskega Karabaha in ljudi pozvale, naj se umaknejo na varno. V obstreljevanju so bile uničene številne hiše. 16 ljudi je umrlo, okrog 100 pa je poškodovanih, poročajo oblasti.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile prevzele nadzor nad nekaterimi vasmi vzdolž jugovzhodnega in severovzhodnega dela fronte. 

Oblasti Gorskega Karabaha so za celotno območje razglasile izredne razmere in splošno vojaško mobilizacijo. "Razglašam izredne razmere" in mobilizacijo vseh, ki so sposobni opravljati vojaško dolžnost ter so starejši od 18 let, je na izredni seji parlamenta v Stepanakertu dejal predsednik Gorskega Karabaha Araik Harutjunjan.

Armenski premier Nikol Pašinjan je ob tem državljane pozval, naj bodo pripravljeni na obrambo domovine. "Trdno podprimo našo državo, našo vojsko (...) in zmagali bomo. Živela slavna armenska vojska!" je zapisal na Facebooku. Iz armenskega mesta Vardenis poročajo o zračnem napadu azerbajdžanskih sil. Trenutno ni podatkov o ranjenih. Vardenis se sicer nahaja zunaj spornega območja Gorskega Karabaha.

Oglasil se je tudi azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ki je v današnjem televizijskem nagovoru obljubil zmago v boju z armenskimi in separatističnimi silami v Gorskem Karabahu. "Azerbajdžanska vojska se danes bori na svojem ozemlju, brani svojo ozemeljsko celovitost, zadaja uničujoče udarce sovražniku. Borimo se za pravično stvar in zmagali bomo," je dejal. Azerbajdžanska vojska je medtem objavila nekaj posnetkov, ki prikazujejo "uspešne napade na položaje armenskih enot".

Medsebojno obtoževanje in poziv Moskve

Obe strani se sicer medsebojno obtožujeta za spopade. Armenski premier je na Facebooku zapisal, da je spopade začela azerbajdžanska stran. Tudi tiskovna predstavnica armenskega obrambnega ministrstva je celotno odgovornost za spopade pripisala vojaško-političnemu vodstvu Azerbajdžana. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo v Bakuju je ob tem sporočilo, da je sprožilo ofenzivo vzdolž meje, da bi "končalo vojaške dejavnosti oboroženih sil Armenije in zagotovilo varnost civilnega prebivalstva". Pri tem so potrdili, da je bil sestreljen eden od njihovih helikopterjev, vendar pa je posadka na varnem.

Rusko zunanje ministrstvo je danes obe strani pozvalo, naj nemudoma prekineta spopade in začneta pogovore o stabilizaciji razmer, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z armenskim kolegom Zohrabom Mnacakanjanom izrazil pripravljenost Moskve, da posreduje med sprtima stranema, je še sporočilo zunanje ministrstvo.

Lavrov je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost zaradi spopadov kot tudi glede informacij o mrtvih in ranjenih. Ob tem je poudaril nujnost čimprejšnje prekinitve ognja, poroča Tass, ki ob tem dodaja, da naj bi Lavrov v kratkem poklical tudi azerbajdžanskega kolega.

Turčija je medtem danes obljubila polno podporo Azerbajdžanu in Armenijo pozvala, naj se odpove "agresiji". Ankara je sicer ključni zaveznik Azerbajdžana, s katerim ga vežejo tesni kulturni in jezikovni stiki.

"Turški narod že od nekdaj in tudi danes stoji z vsemi sredstvi ob strani svojim azerbajdžanskim bratom in sestram," je na Twitterju zapisal Recep Tayyip Erdoğan. Svojo solidarnost je izrazil tudi v telefonskem pogovoru z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom. 

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob izbruhu spopadov izrazil veliko zaskrbljenost. "Vojaške operacije se morajo ustaviti, da bi preprečili dodatno eskalacijo konflikta. Strani se morata vrniti za pogajalsko mizo," je še dejal. Nad dogajanjem v Gorskem Karabahu so globoko zaskrbljeni tudi v Parizu. "Francija poziva k takojšnji ustavitvi spopadov in obnovitvi dialoga," je sporočilo francosko zunanje ministrstvo.

Tudi vodja nemške diplomacije Heiko Maas je obe strani danes pozval k takojšnji ustavitvi spopadov, predvsem pa k prenehanju obstreljevanja vasi in mest. Ob tem je izrazil zaskrbljenost spričo poročil o civilnih žrtvah. Konflikt je po njegovem mogoče razrešiti zgolj z dialogom. 

K miroljubni rešitvi spora je Armenijo in Azerbajdžan pozval tudi papež Frančišek. "Molim za mir na Kavkazu," je dejal v svojem nagovoru zbranim vernikom na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Strani je tudi pozval, naj namesto z nasiljem in orožjem težave razrešita z dialogom in pogajanji. 

Spor glede Gorskega Karabaha sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana. Ta trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje. V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve.