Slovenija zavrača izjave izraelskih ministrov o izselitvi Palestincev iz Gaze

Ameriški State Department je obsodil sporne izjave dveh ministrov izraelske skrajno desne vlade, da bi bilo treba Palestince spodbujati k trajni izselitvi iz Gaze, kamor bi morali naseliti Jude. "Takšna retorika je neodgovorna. Jasno, dosledno in nedvoumno stališče ZDA je, da je Gaza palestinsko ozemlje," so poudarili. 

Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Matthew Miller je dejal, da Washington zavrača nedavne izjave izraelskih ministrov za finance in za nacionalno varnost, Bezalela Smotriča in Ben Gvira, ki sta zagovarjala preselitev Palestincev iz Gaze.

"Takšna retorika je neodgovorna. Jasno, dosledno in nedvoumno stališče ZDA je, da je Gaza palestinsko ozemlje," je zagotovil Miller. Dodal je, da gre zlasti za to, da Hamas ne bo ohranil nadzora na ozemlju Gaze, teroristi pa ne bodo več ogrožali Izraela.

Izraelska vlada je doslej zagovarjala stališče, da se prebivalci Gaze po koncu invazije vrnejo v svoje domove, v preteklih dneh pa sta tako finančni minister Bezalel Smotrič kot tudi minister za nacionalno varnost Ben Gvir, ki v izraelskem vojnem kabinetu zagovarjata najbolj skrajna stališča, pozvala Palestince, naj trajno zapustijo Gazo. 

Ben Gvir je v ponedeljek dejal, da bi Izrael moral spodbujati emigracijo prebivalcev Gaze, ki so že skoraj tri mesece tarča silovitih izraelskih napadov. Trdil je, da bi bila izselitev Palestincev in obnova izraelskih naselbin pravilna, pravična, moralna in humana rešitev.

Njegove pripombe so prišle dan po tem, ko je finančni minister Smotrič prav tako pozval k vrnitvi izraelskih naseljencev v Gazo in dejal, da bi moral Izrael spodbuditi približno 2,4 milijona Palestincev, naj odidejo iz Gaze.

Ben Gvir se je nato danes odzval na obsodbo ZDA. "Združene države so naša najboljša prijateljica, vendar bomo najprej naredili tisto, kar je najboljše za Izrael," je na omrežju X zapisal skrajno desni politik. Ob tem je ocenil, da bo selitev več sto tisoč prebivalcev Gaze Izraelcem, ki živijo na območjih blizu enklave, omogočila vrnitev domov in varno življenje.

Slovenija zavrača izjave izraelskih ministrov o izselitvi Palestincev iz Gaze

 Slovenija zavrača predloge članov izraelske vlade za množično izselitev Palestincev z območja Gaze, je danes sporočilo zunanje ministrstvo. Kot so še zapisali na družbenem omrežju X, je vsakršno preseljevanje palestinskega prebivalstva iz Gaze v nasprotju z mednarodnim pravom in ogroža možnosti za uresničitev rešitve dveh držav. Ministrstvo je ob tem znova pozvalo k spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava ter k zaščiti civilnega prebivalstva na območju Gaze.

Ministrstvo je ob tem znova pozvalo k spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava ter k zaščiti civilnega prebivalstva na območju Gaze.

Izraelska vlada uradno ni napovedovala prisilnega izseljevanja prebivalcev Gaze

Izrael je sicer leta 2005 iz Gaze umaknil še zadnje vojake in naseljence, ki so bili tam od leta 1967. Vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja pa od začetka vojne proti palestinskemu gibanju Hamas, ki je izbruhnila 7. oktobra, uradno ni napovedovala prisilnega izseljevanja prebivalcev Gaze.

V napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra je umrlo približno 1140 ljudi, Izrael pa je v odgovor sprožil silovito bombardiranje Gaze in kasneje še kopensko ofenzivo. Izraelske sile so po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi pobile najmanj 22.185 ljudi, večinoma žensk in otrok. Izraelska ofenziva je z domov pregnala 85 odstotkov prebivalcev Gaze.

Napadi na Gazo terjali še 128 življenj

V zadnjem dnevu so izraelski napadi na Gazo terjali še 128 življenj, 261 ljudi pa je utrpelo poškodbe, so danes sporočili z ministrstva za zdravje v Gazi. Izraelsko bombardiranje se medtem nadaljuje predvsem na območju osrednjega in južnega dela enklave.

Od začetka vojne v Gazi pred skoraj tremi meseci je umrlo 22.313 Palestincev, več kot 57.000 jih je bilo ranjenih. Palestinske oblasti v Gazi sicer domnevajo, da je število mrtvih še višje, saj pogrešajo okoli 7000 ljudi, ki bi lahko bili pod ruševinami, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Izraelski napadi so se davi osredotočili predvsem na osrednji in južni del enklave. Izraelska vojska je sporočila, da boj proti skrajnemu gibanju Hamas nadaljujejo na jugu Han Junisa, kjer so okrepili operacijo.

Na območju Han Junisa je izraelska vojska spustila letake, na katerih pozivajo ljudi, naj zapustijo določena območja, ki so jih označili za bojna. Pozvali so jih, naj odidejo v zatočišča v drugih delih mesta, poroča britanski BBC.

Palestinska tiskovna agencija Wafa je medtem poročala o napadu s tremi smrtnimi žrtvami na vzhodu Rafe, kjer živi večji delež od 1,9 milijona razseljenih Palestincev. Bombardiranja se nadaljujejo tudi na območju begunskih taborišč Al Magazi in Nusejrat v osrednjem delu Gaze. S severa enklave pa poročajo o smrti mladoletnika po napadi pred vhodom v šolo v Džabaliji.

Izraelska vojska je v okviru svoje operacije odkrila orožje in večjo količino gotovine v hiši člana Hamasa ter predor v šoli na območju Han Junisa.

Strah, da se bo Hezbolah odzval na odmevno smrt sredi Bejruta

V napadu z brezpilotnim letalnikom je bil v torek v libanonski prestolnici Bejrut ubit Saleh al Aruri, namestnik vodje palestinskega gibanja Hamas. O njegovi smrti so poročali različni viri, povezani tako s Hamasom kot z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah, ki je potrdilo Arurijevo smrt.

Predstavnik Hamasa je dejal, da Arurijeva smrt ne bo pripeljala do njihovega poraza, medtem ko je predstavnik Hezbolaha obljubil, da uboj ne bo ostal nekaznovan. Ob tem ga je označil za nevaren dogodek in resen napad na Libanon.

Dogodek je obsodil tudi libanonski premier Nadžib Mikati, ki je napovedal, da bo Libanon vložil pritožbo pri Varnostnem svetu ZN zaradi napada na libanonsko suverenost. Po njegovih besedah je namen tega novega izraelskega zločina potegniti Libanon v novo fazo konflikta z Izraelom.

Napad na libanonsko prestolnico je namreč še okrepil že tako prisotne strahove o širjenju konflikta med Hamasom in Izraelom iz Gaze na druga območja v regiji.

V strahu pred zaostritvijo razmer je libanonska vlada stopila v stik s Hezbolahom. Libanonski zunanji minister Abdalah Bou Habib je za BBC v torek dejal, da skušajo gibanje prepričati, da se ne odzove na napad. "Zelo nas skrbi, Libanonci si ne želimo biti potegnjeni v to, celo Hezbolah si ne želi biti potegnjen v regionalno vojno," je dejal.

Zaskrbljenost je v tem pogledu v torek izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V telefonskem pogovoru s članom izraelske vojne administracije Benijem Gancom je dejal, da se je treba izogniti vsakršnemu stopnjevanju napetosti, predvsem v Libanonu.

Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za napad v Bejrutu. Predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari ni neposredno komentiral napada ali Arurijeve smrti, dejal pa je, da je izraelska vojska "v visoki pripravljenosti za vse možne scenarije, od ofenzivnih do defenzivnih".

Svetovalec predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja Mark Regev pa je za ameriško televizijo MSNBC dejal, da je šlo za ciljno usmerjen napad na vodstvo Hamasa in ne na državo Libanon. "Kdor koli je to storil, ima težave s Hamasom," je ocenil.

Aruri je bil sicer eden ključnih mož vojaškega krila Hamasa, brigad Ezedin al Kasam. Bil je eden najvišjih predstavnikov Hamasa, ki je bil ubit od 7. oktobra, ko so izbruhnili spopadi med Izraelom in palestinskim gibanjem. Izrael je doslej običajno potrdil vsako smrt katerega od Hamasovih predstavnikov ali poveljnikov.

Vodja Hezbolaha: Os upora proti Izraelu nima centraliziranega poveljstva

Oborožene skupine, ki so del osi upora proti Izraelu, ne sledijo centraliziranem poveljstvu je danes, ob četrti obletnici uboja generala iranske revolucionarne garde (IRGC) Kasema Solejmanija in dan po atentatu namestnika vodje palestinskega gibanja Hamas Saleha al Arurija v Bejrutu povedal vodja Hezbolaha Hasan Nasralah.

Nasralah se je v pričakovanem nagovoru poklonil tako Aruriju kot Solejmaniju ter "vsem mučenikom", ki so bili ubiti v izraelskih in ameriških napadih v Gazi, Libanonu, Iraku, Jemnu in na Zahodnem bregu, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Za atentat Arurija je obtožil Izrael, ki da je s tem želel ustvariti podobo zmage, ki je ni uspel doseči v trimesečni ofenzivi v Gazi. Izrael sicer odgovornosti za napad ni prevzel.

V svojem nagovoru je ponovil, da Hezbolah ni bil seznanjen z načrti Hamasa za vdor v Izrael 7. oktobra lani, a poudaril, da se od napada, ki je na izraelski strani terjal 1139 žrtev, ne distancira.

Kot je dodal, je bil napad povsem palestinski, saj da vse uporniške skupine znotraj osi upora delujejo neodvisno. Os upora proti izraelski okupaciji ne sledi centraliziranemu poveljstvu, je poudaril, ob tem pa izrazil naklonjenost aktivnosti Hutijev, ki iz solidarnosti s Palestinci napadajo plovila in omejujejo mednarodni pomorski promet v Rdečem morju.

Os upora je neformalno združenje skupin, ki z Iranom na čelu nasprotujejo zahodnim in izraelskim interesom v regiji. Poleg palestinskih uporniških skupin ter Hezbolaha politični analitiki kot del nje razumejo tudi jemenske Hutije in vlado v Siriji. Ker gre v veliki meri za šiitsko grupacijo, jih združuje tudi nasprotovanje zalivskim monarhijam in sunitskim islamističnim gibanjem, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.

Iran odgovornost za atentat v Bejrutu pripisal Izraelu in ZDA

 Za atentat namestnika vodje palestinskega gibanja Hamas Saleha al Arurija v torek v Bejrutu so odgovorni Izrael in ZDA, pa so prepričane iranske oblasti. Obrambni minister Mohamed Reza Aštiani je danes opozoril, da bo tak napad nedvomno imel posledice, skrb pred širitvijo konflikta pa so izrazili tudi pri misiji Združenih narodov v Libanonu (Unifil).

Zunanji minister islamske republike Hosein Amir Abdolahian je danes za napad z dronom neposredno obtožil Izrael oz. sionistični režim, kot ga je označil v objavi na omrežju X.Aštiani je krivdo za napad naprtil še ZDA, ki da povečujejo napetosti v regiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Obsodbe napada na bolnišnico, v kateri je zatočišče našlo 14.000 ljudi

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je v torek obsodil napade na sedež palestinskega Rdečega polmeseca (PRCS) v Han Junisu v Gazi in jih označil za nesprejemljive. Ob tem je znova opozoril, da se prebivalci enklave soočajo s hudo humanitarno katastrofo.

"Obsojam današnje napade na bolnišnico Al Amal, ki jo vodi organizacija PRCS," je Tedros zapisal na omrežju X in napade, v katerih je bilo ubitih pet ljudi, označil za nesprejemljive. Dodal je, da je v omenjeni bolnišnici zatočišče našlo okoli 14.000 ljudi.

"Mnogi od njih so zdaj odšli, tisti, ki so ostali, pa se zelo bojijo za svojo varnost in nameravajo zapustiti kraj, kamor so se zatekli po zatočišče in zaščito," je pojasnil in poudaril, da je treba vselej zaščititi bolnišnice, reševalna vozila, zdravstvene delavce in ljudi, ki iščejo zdravstveno oskrbo. Zdravstveni sistem v Gazi je po njegovi oceni namreč že tako na kolenih.

Vodja WHO je ponovno pozval k takojšnji prekinitvi ognja in k nujnim ukrepom za zagotovitev hrane, vode in medicinskih potrebščin za civiliste v palestinski enklavi, ki so po njegovih besedah prisiljeni živeti v razmerah lakote, pomanjkanja higiene in sanitarij ter širjenja bolezni.