Sporne objave na spletu: dnevno aretiranih 30 ljudi, ali policija pretirava?

V Združenem kraljestvu je vsako leto na tisoče ljudi pridržanih in zaslišanih zaradi pošiljanja sporočil preko intereneta, ki drugim povzročajo nevšečnosti ali slabo počutje. Podatki o pridržanjih na Otoku, ki jih je pridobil The Times, kažejo, da policisti na leto izvedejo približno 12.000 aretacij v ta namen.  

Ali policisti pretiravajo?

Tako so zabeležili tudi vedno večje negodovanje zaradi domnevnega policijskega 'pretiravanja' in bojazni, da bi lahko policisti "omejili demokracijo" z aretacijami ljudi zaradi zlonamernih komunikacijskih prekrškov. Times je  pred kratkim denimo poročal, da je policija iz Hertfordshira poslala šest policistov, da pridržijo par in ju za osem ur zaprejo v celico, potem ko je osnovna šola njunega otroka prijavila njune zaničevalne komentarje v skupini na WhatsAppu. Par je bil zaslišan zaradi suma nadlegovanja, zlonamerne komunikacije in povzročanja nevšečnosti na šolskem posestvu. Po petih tednih preiskave je policija sklenila, da ukrepanje ne bi bilo potrebno.

Zakoni prepovedujejo povzročanje stiske s pošiljanjem skrajno žaljivih sporočil ali deljenjem vsebine nespodobnega, opolzkega ali grozečega značaja. Policisti iz 37 policijskih enot so leta 2023 izvedli 12.183 aretacij, kar je približno 33 aretacij na dan. To pomeni skoraj 58-odstotno povečanje števila aretacij od obdobja pred pandemijo. Leta 2019 so zabeležili  7734 pridržanj, kažejo podatki. 

Številni kritični: ogrožena svoboda govora?

Takšna statistika pa je izzvala kritike skupin za državljanske svoboščine, da oblasti pretirano nadzirajo internet in ogrožajo svobodo govora s, po njihovem mnenju, uporabo nejasnih zakonov na tem področju.   

Podatki sicer kažejo tudi, da se je število obsodb in kazni za komunikacijske prekrške v zadnjem desetletju zmanjšalo. Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo leta 2023 izrečenih 1119 kazni za takšna kazniva dejanja, kar je skoraj polovica manj od leta 2015, ko je bilo kar 1995 aretiranih tudi spoznanih za krive. Najpogostejši razlog, zakaj se aretacije ne končajo z obsodbo, so težave pri dokazovanju, ko žrtev ne podpira nadaljnjega ukrepanja ali ne želi pričati, poroča Times. 

Jake Hurfurt, vodja raziskav in preiskav pri organizaciji Big Brother Watch za državljanske svoboščine, je opozoril, da je povečanje števila aretacij zaradi komunikacijskih prekrškov zaskrbljujoče: "Policisti očitno zapravljajo nešteto ur za aretacije ljudi zaradi objavljanja stvari na spletu, ki so sicer žaljive, vendar niso nezakonite. Pretirana pozornost policistov zaradi takšnih objav je grožnja svobodi vsakogar, da se izraža na spletu. Policija se mora zavedati, da je svoboda govora pravica, in posredovati le, ko je to nujno potrebno, saj imajo nepotrebne aretacije zaradi objav na družabnih medijih srhljiv učinek, ki bi lahko povzročil padec naše demokratične kulture."

Porast spletnega nasilja - predvsem med vrstniki

Ob tem pa se je treba zavedati, da če raziskave kažejo upad fizičnega nasilja,  se po drugi strani resnično povečuje prav spletno nasilje. 

Dostop do digitalnega sveta je ena od univerzalnih storitev. Prek interneta ohranjamo stike, komuniciramo, se učimo, prejemamo bolj ali manj pomembne informacije za naše življenje ... A po drugi strani splet predstavlja tudi veliko varnostno tveganje. Ne le zaradi kibernetskih in hekerskih napadov, temveč tudi zaradi nasilja, ki se iz fizičnega sveta vse pogosteje prenaša v spletno okolje. 

Pa tovrstno nasilje sploh znamo prepoznati? Podatki niso vzpodbudni. Če namreč o nasilju poroča 30 odstotkov mladih, pa ga starši zaznajo v le treh odstotkih. Kaj torej storiti, kako ga preprečiti? Odrasli morajo predvsem vzgajati z zgledom, so opozorili strokovnjaki. "Vse se začne pri nas. Pozabljamo, da smo mi tisti, ki otroke učimo," je za naš portal poudaril profesor na Fakulteti za varnostne vede Aleš Bučar Ručman.