"Azerbajdžanske sile še naprej uporabljajo artilerijo, minomete in brezpilotna letala (...) za napade na vojaško in civilno infrastrukturo. Sovražnik poskuša napredovati (na armensko ozemlje)," je sporočilo armensko obrambno ministrstvo.
Z azerbajdžanskega obrambnega ministrstva so medtem sporočili, da je za ponoven izbruh spopadov kriva Armenija. "Vso odgovornost za nastali položaj nosi vojaško-politično vodstvo Armenije," je sporočilo ministrstvo v Bakuju in Erevan obtožilo "obsežnih subverzivnih dejanj".
Nočni spopadi naj bi na obeh straneh terjali smrtne žrtve, a njihovo število ni znano.
Armenski premier Nikol Pašinjan je danes o razmerah v sporni mejni pokrajini in "agresivnih dejanjih Azerbajdžana proti suverenemu ozemlju Armenije" obvestil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina in ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna ter od mednarodne skupnosti zahteval "ustrezen odziv".
Iz Washingtona so v ponedeljek zvečer sporočili, da so zaradi zaostrenih razmer v Gorskem Karabahu "zelo zaskrbljeni". "Kot smo že jasno povedali, konflikt ne more biti rešen z vojaškimi sredstvi," je razmere komentiral Blinken in pozval k takojšnji prekinitvi spopadov.
Pokrajina Gorski Karabah, kjer je v preteklosti živelo večinsko armensko prebivalstvo, leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, državi pa sta zaradi nje že dolgo v sporu. Razmere so nazadnje eskalirale jeseni leta 2020, ko so šesttedenski spopadi terjali več kot 6500 življenj. Končali so se s premirjem, pri sklenitvi katerega je posredovala Rusija.
Po invaziji na Ukrajino je vse bolj izolirana Rusija sicer izgubila status glavnega posrednika v konfliktu. Od takrat proces normalizacije armensko-azerbajdžanskih odnosov, ki vključuje mirovne pogovore, določitev meje in ponovno odprtje prometnih povezav, vodi EU.
Pašinjan in njegov azerbajdžanski kolega Ilham Alijev sta se maja in aprila med pogovori v Bruslju dogovorila, da bosta "pospešila pogajanja" o prihodnji mirovni pogodbi. Do novih spopadov je nato prišlo v začetku avgusta letos.
Sicer pa so spopadi v tej regiji potekali že prej, in sicer v letih od 1991 do 1994, ko so terjali okoli 30.000 življenj, na tisoče ljudi pa je pokrajino zapustilo. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve glede sporne pokrajine.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.