Spopad z draginjo: milijarde za podjetja, nižje trošarine, omejitve cen

Na račun pride plača ... a kaj, ko zasluženi denar zelo hitro tudi izkopni. Inflacija namreč zvišuje stroške živil in goriva, najemodajalci zvišujejo najemnine, prav tako ponekod še naprej strmo naraščajo tudi cene komunalnih storitev. Julija je v 19 evropskih državah inflacija dosegla novo najvišjo vrednost. Naraščajoči stroški energije so jo namreč dvignili na 8,9 odstotka, poroča Euronews.

Nič ne kaže tudi, da bi se energetska kriza kmalu izboljšala. Evropa se namreč pripravlja na možnost, da Rusija zaostri povračilne sankcije proti Zahodu in popolnoma prekine svojo dobavo plina. Belgijski premier Alexander De Croo je dejal, da bi Evropo ob tem scenariju lahko čakalo tudi do 10 težkih zim.

Številne države so tako ob vse višjih cenah življenja sprejele različne ukrepe, ki naslavljajo draginjo. Članice EU so v veliki meri odgovorne za svoje energetske politike, pravila EU pa jim omogočajo sprejemanje nujnih ukrepov za zaščito potrošnikov pred naraščajočimi stroški. Kako se njihovo postopanje razlikuje?

Bolgarija

Bolgarija je maja odobrila dve milijardi bolgarskih levov, kar je približno ena milijardo evrov, vreden sveženj, ki je namenjen za zaščito podjetij in potrošnikov z nizkimi dohodki pred visokimi cenami energije in hrane. Vlada od julija do konca leta ponuja tudi popust v višini 0,25 leva (0,13 evra) na liter bencina, dizla in utekočinjenega naftnega plina ter metana in odpravlja trošarine za zemeljski plin, elektriko in metan.

Danska

Državni zakonodajalci so se junija dogovorili o denarni pomoči starejšim in drugih ukrepih, katerih skupna vrednost znaša 3,1 milijarde danskih kron oz. 417 milijonov evrov. Znotraj tega je tudi znižanje dajatve na cene električne energije.

Parlament je odobril še t. i. "ogrevalni ček" v vrednosti dveh milijard danskih kron (269 milijonov evrov), ki bo izplačan več kot 400.000 gospodinjstvom, ki so jih naraščajoči energetski računi močno prizadeli.

Finska

Finska vlada je 4. septembra sporočila, da namerava energetskemu sektorju ponuditi do 10 milijard evrov likvidnostnih jamstev za pomoč pri preprečevanju finančne krize. "To je zadnja možnost financiranja za podjetja, ki bi jim sicer grozila insolventnost," je dejala finska premierka Sanna Marin.

Francija

Francija se je odločila, da državljanom izplača enkratni znesek ter jim ponudila 100 evrov. Svoj boj na področju draginje pa Francija bije z državnim ponudnikom energije EDF. Odločila je namreč, da podjetje za eno leto omeji dvig veleprodajnih cen električne energije na le štiri odstotke. Posel naj bi bil vreden 8,4 milijarde evrov.

Močno pa je država oklestila tudi domači davek na končno porabo električne energije. Z 22,50 evra na megavatno uro ga je namreč omejila na le en evro na megavatno uro za gospodinjstva in na le 0,50 evra za podjetja. Vendar pa naj bi bila ta navidezna ukinitev davka le začasna. Končala se bo z 31. januarjem 2023.

Grčija

Grčija je od lanskega septembra za subvencije za elektriko in druge ukrepe, s katerimi naslavlja plačevanje računov za elektriko in plin za gospodinjstva, podjetja in kmete, porabila približno sedem milijard evrov. Subvencije blažijo do 90-odstotni dvig mesečnih računov za elektriko za gospodinjstva in 80-odstotni dvig za mala in srednje velika podjetja.

Hrvaška

Pri naših južnih sosedih pa so v parlamentarno obravnavo poslali predlog o znižanju stopnje davka na dodano vrednost za sekance, pelete, brikete in drva za ogrevanje s 13 na pet odstotkov ter ničelno stopnjo DDV za dostavo in vgradnjo solarnih plošč. Nižja, petodstotna stopnja DDV bo veljala tudi za daljinsko ogrevanje. Vlada je medtem avgusta sprejela pobudo za sklenitev sporazuma s Hrvaško o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Sporazum državi podpisnici omogoča, da v primeru motnje v oskrbi s plinom svojih zaščitenih odjemalcev sopodpisnico zaprosi za solidarnostno pomoč. Podoben sporazum z Italijo je DZ že ratificiral.

Italija

Italija je v začetku avgusta odobrila nov sveženj pomoči v vrednosti okoli 17 milijard evrov, s katerim želijo pomagati podjetjem in družinam ter jih zaščititi pred naraščajočimi stroški energije in visokimi potrošniškimi cenami. Že pred tem so za boj proti višanju življenjskih stroškov že namenili 35 milijard evrov.

Reuters je medtem poročal o osnutku, v katerem je italijanska vlada predlagala razširitev bonusa, ki so ga Italijani z nizkimi in srednjimi dohodki prejeli julija. Država pa je napovedala tudi, da namerava obdavčiti podjetja, ki zaradi višjih cen energije beležijo dobiček, ter da bo skoke cen skušala omejiti s spodbujanjem omejitev cen plina na evropski ravni.

Madžarska

Na Madžarskem bo od novembra omejitev maloprodajne cene goriva na 480 forintov (1,19 evra) na liter, znesek, ki je precej pod trenutnimi tržnimi cenami. Vendar pa je ukrep je povzročil takšno povečanje povpraševanja, da je bila vlada prisiljena omejiti upravičenost do sheme. Prav tako je uvedla prepoved izvoza goriv in omilila predpise o sečnji, s katerimi želi zadovoljiti povečano povpraševanje po trdnih gorivih, kot so drva.

Ob tem so povišanja cen plina in elektrike vlado prisilila tudi, da je znižala večletno omejitev maloprodajnih računov za komunalne storitve. Omejitev je določila na ravni nacionalne povprečne porabe.

Nemčija

Nemčija se je medtem zavezala, da bo do konca marca 2024 znižala DDV za zemeljski plin, in sicer z 19 odstotkov na sedem odstotkov. Država je medtem odobrila dva paketa pomoči v skupni vrednosti 30 milijard evrov za pomoč svojim državljanom pri naraščajočih cenah energije v letošnjem letu.

Nemška vlada bo vsem davkoplačevalcem ponudila enkratno pavšalno ceno energije v višini 300 evrov, ki jih bo nakazana prek plačilne liste delodajalca. Družine, ki prejemajo preživnino, bodo dobile dodatnih 100 evrov na otroka, osebe s preživnino pa bodo prejele 200 evrov enkratnega plačila. Tisti, ki prejemajo stanovanjsko pomoč, bodo prejeli dodatek v vrednosti 270 evrov za osebo.

Ob tem je država ponudila subvencionirane vozovnice za javni prevoz. Vendar pa bodo morala nemška gospodinjstva zaradi nove dajatve na leto plačati skoraj 500 evrov več za plin.

Nizozemska

Da bo inflacija letos dosegla 5,2 odstotka, pričakuje nizozemska vlada. Gospodinjstvom, ki izpolnjujejo pogoje, zato ponuja enkratni dodatek za energijo v višini 800 evrov.

Znižuje tudi DDV na energijo z 21 odstotkov na devet odstotkov in dajatev na bencin in dizel za 21 odstotkov. Ta zgornja meja bo ostala v veljavi do konca leta.

Norveška

Zaradi višanja cen energije na trgu bodo Norvežani plačevali le določen znesek, ki ga je lani določila vlada. V skladu s shemo, ki jo je vlada uvedla leta 2021, Norvežani plačajo račune v celoti le, če so cene nižje od 70 kron (sedem evrov) na kilovatno uro. Ko računi za energijo presežejo ta prag, vlada krije 80 odstotkov celotnega zneska.

Kljub temu plačevanje računov tudi na Norveškem ne gre tako zlahka. Vlada medtem razmišlja še o drugih možnostih za pomoč gospodinjstvom to zimo.

Poljska

Poljska je napovedala znižanje davkov na energijo, bencin in osnovne prehrambene izdelke ter denarne podporo za gospodinjstva. Do leta 2027 je podaljšala regulirane cene plina za gospodinjstva in ustanove, kot so šole in bolnišnice.

Vlada se je julija dogovorila o enkratnem plačilu 3000 zlotov (633 evrov) gospodinjstvom za pomoč pri kritju naraščajočih stroškov premoga. Premier Mateusz Morawiecki je medtem dejal, da bodo skupni stroški zajezitve cen energije na Poljskem dosegli približno 50 milijard zlotov.

Romunija

Romunska vlada pa je uvedla shemo, ki omejuje račune za plin in elektriko za gospodinjstva in druge uporabnike do določenih mesečnih ravni porabe, dobaviteljem energije pa nadomesti razliko. Shema naj bi veljala do marca 2023.

Premier Nicolae Ciuca je februarja ocenil, da bo shema podpore stala okoli 14,5 milijarde lejev (tri milijarde evrov), vendar pa analitiki zdaj pričakujejo, da bo presegla 10 milijard evrov.

Slovenija

Pri nas je s septembrom v veljavo stopil osrednji del ukrepov za naslovitev izzivov energetske draginje. Gre za sveženj regulacije cen elektrike in plina ter znižanega DDV-ja na energente. Slovenska vlada je ob vse večjem pritisku cen energije, ki so ga še okrepile posledice ruskega napada na Ukrajino, ukrepala v treh korakih. V prvem je naslovila cene pogonskih goriv, v drugem draginjo na področju cen elektrike in plina, v tretjem pa še rast cen hrane.

"Želimo se zelo dobro pripraviti na morebitne eskalacije tako na trgu električne energije kot na trgu zemeljskega plina," je pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer in dodal, da so sprejeli tri zakone. Poleg predlogov novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo je vlada vključila še poseben poroštveni zakon za energetska podjetja.

Španija

Španija se je podobno kot Italija odločila obdavčiti tista energetska podjetja, ki profitirajo zaradi cen energije, z zbranim denarjem pa bi državljanom pomagala plačevati račune.

Madrid je sicer že znižal DDV na energijo, in sicer z 21 odstotkov na 10 odstotkov, znižal pa je tudi obstoječi davek na elektriko – s sedmih odstotkov na 0,5 odstotka. Španija ob tem uveljavlja  enoletno omejitev cen plina, o kateri se je dogovorila Evropska komisija, kar zagotavlja, da so cene nižje od povprečnih 50 evrov na megavatno uro.

Švedska

Švedska je za odškodnino gospodinjstvom, ki jih je najbolj prizadel skok cen električne energije, namenila šest milijard švedskih kron (559 milijonov evrov). Premierka Magdalena Andersson je 3. septembra dejala, da bo Švedska energetskim podjetjem ponudila več sto milijard švedskih kron likvidnostnih jamstev, s katerimi želi potem, ko je Gazprom zaprl plinovod Severni tok 1, preprečiti finančno krizo.

Združeno kraljestvo

Velika Britanija je uvedla zgornjo mejo cen za najpogostejše pogodbe energentov za gospodinjstva, a računi kljub temu še vedno strmo naraščajo. Računi za energijo bodo na Otoku že oktobra namreč poskočili za kar 80 odstotkov in povprečno na leto dosegli 3549 funtov (4124 evrov), je avgusta sporočil britanski regulator. Najbolj pesimistične napovedi medtem govorijo o celo okoli 6000 funtov (7090 evrov) na leto. To bi brez vladnih ukrepov v revščino pahnilo na milijone gospodinjstev, v nevarnosti pa se bodo znašla številna podjetja. Ta znesek pa naj bi se januarja še povečal.

Britanska vlada je sicer v začetku leta obljubila 400 funtov (473 evrov) povračila računa za energijo za vsako gospodinjstvo. To bo za tiste, ki imajo nastavljeno samodejno plačilo ponudniku energije, plačano neposredno, ali pa jih bodo družine lahko zahtevale ločeno.

Tista gospodinjstva, ki so zaradi socialne ogroženosti že prejela državne dodatke, bodo poleg povračila prejela še enkratno plačilo za "življenjske stroške" v višini 650 funtov (768 evrov), upokojenci pa bodo to zimo prejeli dodatno plačilo 300 funtov oz. 355 evrov.