Na družbenih omrežjih se vedno znova pojavljajo razni posnetki, ki dokazujejo zločine nad človeštvom, kar pa gre raznim sodiščem zelo v prid, saj s tem lahko neizpodbitno dokazujejo kršitve človekovih pravic.
Vendar tehnološka podjetja nenamerno izbrišejo določene posnetke, saj imajo pravilo, kot navajajo pri Meti in Youtubu, s katerim ščitijo svoje uporabnike. Izjema naj bi bila pri grafičnih gradivih, kadar je to v javnem interesu, toda ko je BBC skušal naložiti posnetek z družbenih omrežij, ki je jasno dokumentiral napade na civiliste v Ukrajini, ga je to družbeno omrežje hitro izbrisalo.

Na družbenih omrežjih namreč operira umetna inteligenca, ki sama odstrani škodljive in nezakonite vsebine. Vendar ko pride do prepoznavanja kršitev človekovih pravic, niti umetna inteligenca ne prepozna, kaj natanko predstavlja kršitve in kaj ne.
Ihor Zaharenko, nekdanji turistični novinar, se je s tem srečal v Ukrajini. Od ruske invazije je dokumentiral napade na civiliste. Pred enim letom se je nahajal v predmestju Kijeva, kjer so ruski vojaki streljali na moške, ženske in otroke, ko so poskušali pobegniti. Posnel je trupla – bilo naj bi jih najmanj 17 – in zažgane avtomobile. Ko je videoposnetke skušal objaviti na Facebooku in Instagramu, da bi svetu jasno pokazal, kaj se dogaja v Ukrajini, so bili ti zelo hitro izbrisani.
"Rusi so sami govorili, da so to ponaredki, da se niso dotaknili civilistov in da so se borili samo z ukrajinsko vojsko," je dejal Ihor. Ihor je s pomočjo ekipe BBC-ja posnetke preko drugih računov naložil na Instagram in Youtube. Instagram je tri od štirih videoposnetkov v manj kot minuti umaknil. YouTube je za iste tri posnetke najprej uporabil starostne omejitve, a jih je po desetih minutah vse odstranil.

Kasneje jih niso uspeli niti naložiti več na družbena omrežja. Pritožba za obnovitev videoposnetkov, ker naj bi vsebovali dokaze o vojnih zločinih, je bila zavrnjena. Ključne osebe v industriji pravijo, da morajo podjetja družbenih medijev nujno preprečiti, da bi tovrstne informacije izginile.
"Lahko vidite, zakaj so razvili in usposobili svoje stroje umetne inteligence, da v trenutku, ko vidijo nekaj, kar je videti težko ali travmatično, to umaknejo," je za BBC dejal Alan Rusbridger, član nadzornega odbora družbe Meta.
"Mislim, da je naslednje vprašanje, kako razviti mehanizme, bodisi človeške bodisi umetne inteligence, da bodo lahko sprejemali bolj razumne odločitve," je dodal Rusbridger, nekdanji odgovorni urednik časopisa Guardian.

YouTube in Meta pravita, da lahko na podlagi izjem za grafične vojne posnetke v javnem interesu vsebine, ki bi bile običajno odstranjene, ostanejo na spletu, ogled pa je omejen na odrasle.
Meta pravi, da se odziva "na veljavne pravne zahteve organov pregona po vsem svetu" in da "še naprej preučuje dodatne možnosti za podporo mednarodnim postopkom odgovornosti v skladu s pravnimi obveznostmi in obveznostmi glede zasebnosti".
YouTube pravi, da ima sicer izjeme za grafične vsebine v javnem interesu, vendar platforma ni arhiv. "Organizacije za človekove pravice; aktivisti, zagovorniki človekovih pravic, raziskovalci, civilni novinarji in drugi, ki dokumentirajo kršitve človekovih pravic (ali druga morebitna kazniva dejanja), morajo upoštevati najboljše prakse za zavarovanje in ohranjanje svojih vsebin," so navedli po poročanju BBC-ja.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.