Odmerek politične moči: kdor bo imel cepivo, bo 'rešitelj'

Kitajski hekerji in vohuni naj bi imeli po "izdajalcih režima" in drugih prebežnikih, novo top tarčo, trdijo pri nemškem Handelsblattu v obsežnem prispevku o vojni, ki se odvija na področju razvoja cepiva proti covidu-19, katerega škodljivi učinki se vse bolj kažejo tudi na globalnem gospodarstvu. In sicer naj bi se na vse pretege trudili z vdori v sisteme laboratorijev, ki po svetu razvijajo cepivo proti novemu koronavirusu.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu takšne očitke seveda zavračajo. Pravijo, da so absurdni. "Že tako smo vodilni na svetu pri razvoju cepiv, na razpolago imamo najboljše raziskovalce," pravijo v Pekingu. Prav tako jim gre v prid ohlapna zakonodaja, ki tam raziskovalcem omogoča tudi prijeme, ki bi jih drugod označili za neetične. 

Niso pa kitajski hekerji edini, ki se jim očita, da brskajo za podatki tujih laboratorijev. Njihovi ruski kolegi naj bi se na vse kriplje trudili dokopati do podatkov trenutno najbrž na tem področju najbolj obetavnega cepiva, ki ga v sodelovanju razvijata univerza Oxford in družba Astra Zeneca. Cepivo že testirajo na ljudeh, prvi rezultati so obetavni. 

Vseeno strokovnjaki opozarjajo, do trenutka, ko bomo zagotovo vedeli, ali imamo na razpolago varno in učinkovito cepivo, bo minilo še nekaj časa. Kar pa ne ustavi držav, da ne bi že zdaj naročale na milijone odmerkov cepiva projektov, ki so seveda šele v razvojni fazi. 

S tem si želijo zagotoviti večje količine cepiva in čimprejšnje cepljenje ljudi, ko bo cepivo potrjeno. Hitrost cepljenja bo po mnenju mnogih namreč ključno vplivala na hitrost gospodarskega okrevanja. In če je o samem cepivu še veliko neznank, je tako že zelo jasno nekaj drugega – cepivo postaja geopolitično orožje. 

Čeprav države javno poudarjajo, da je na področju razvoja cepiva veliko sodelovanja, naj bi se tako v ozadju odvijalo nekaj povsem drugega. "Težnja, skoncentrirati cepivo za svoje ljudi, je velika. Obstaja nevarnost vračanja k nacionalizmu, ko gre za cepivo, kar bi dostopnost cepiva skoncentriralo na velike države in številne države pustilo brez možnosti, da zavarujejo svoje ljudi," je za Handelsblatt dejal poznavalec zunanje politike in član CDU Norbert Röttgen.

Svetovna zdravstvena organizacija, na katero letijo številni očitki, da je s podpiranjem Kitajske odločilno prispevala k širjenju virusa po svetu, se sicer zavzema, da bi bilo prvo učinkovito cepivo "globalno skupno dobro". Analitiki dvomijo, da je kaj takšnega mogoče. 

Kdor bo imel cepivo, bo dominiral v naslednjem valu, meni Röttgen. Poleg tega si trenutno najbrž le redkokdo predstavlja sodelovanje med ZDA in Kitajsko, glede na to, da med državama vlada hladna vojna. Poleg tega po njegovem ne gre spregledati dejstva, da bo tisti, ki bo imel prvi cepivo, zavzel vlogo rešitelja sveta, kar bo imelo ogromno geopolitično moč. 

Kdo torej trenutno najbolj igra geopolitično igro, ko gre za cepivo, čigavi apetiti so največji?

1. Serum politične moči

Na prvem mestu je zagotovo Kitajska, ki se trudi iz koronakrize priti kot velika zmagovalka, čeprav jo je odločilno pomagala zakuhati. Voditelj Ši Džinpin sicer zagotavlja, da bodo cepivo, če ga bodo razvili prvi, "delili s svetom". Po drugi strani pa nič v življenju ni zastonj in tako nihče ne dvomi, da gre predvsem za iskanje geopolitičnih zavezništev, glede na korist, ki jo ima od določene države Kitajska, pa se bo v tem primeru delilo tudi cepivo. V katero smer se razvijajo dogodki, je tako mogoče videti že iz tega, kam so šle prve obljube o cepivu – v Afriko, Južno Ameriko in del Azije, kamor gre tudi največ kitajskih gospodarskih vlaganj. 

Klinična testiranja trenutno opravlja vsaj sedem kitajskih podjetij, vmes se večajo kitajske proizvodne kapacitete, prav tako menda država nikakor ne skopari, ko gre za financiranje projektov in postavljanje optimalnih pogojev za razvoj. Tako se del testiranj odvija tudi na pripadnikih kitajske vojske – da imajo raziskovalci čim manj dela z iskanjem "poskusnih zajčkov". 

Po drugi strani je sicer po svetu nekaj skepse, povezane s potencialno uporabo kitajskega cepiva, številne namreč skrbi, da se raziskovalci tam ne držijo niti minimalnih standardov. Več analitikov meni, da "svet ni pripravljen na neznano cepivo iz kitajske črne škatle". 

2. Cepivo kot pot do novega predsedniškega mandata

V ZDA si od cepiva, če bi v tej tekmi zmagala Amerika, veliko obeta predvsem aktualni predsednik Donald Trump. Če je bila njegova ponovna izvolitev pred pandemijo precej verjetna, je zdaj, ob negotovem spopadanju s krizo, milijonih brezposelnih in milijonih brez zdravstvenega zavarovanja, precej drugače. 

Cepivo bi trend najbrž obrnilo, pomenilo bi velik korak naprej za ekonomijo, Američani bi končno dobili signal, da Trump obvladuje virus, ugled države v svetu bi se ekstremno povečal, njena moč, še posebej nasproti Kitajski – pa tudi. 

Ameriške oblasti naj bi upale, da bodo lahko do januarja prihodnje leto ameriška podjetja izdelala 300 milijonov odmerkov cepiva. Na drugi strani je prvi strokovni obraz ameriške epidemije Anthony Fauci precej bolj zmeren v napovedih, po njegovem bo konec tega oziroma začetek prihodnjega leta šele pokazal, ali je katero od cepiv varno in učinkovito. 

Tudi ameriška vlada laboratorijem pomaga z denarjem, je pa veliko vprašanj o tem, kakšen bo izkupiček teh investicij, med drugim gre namreč denar tudi laboratorijem, ki v času svojega obstoja še niso izdelali učinkovitega cepiva. 

Ameriški laboratoriji sicer v omejenem obsegu sodelujejo tudi s tujimi laboratoriji, ni pa med njimi nobenega kitajskega. Ogromno si sicer v ZDA obetajo predvsem od cepiva družbe Moderna, ki ravno prehaja v naslednjo stopnjo testiranj. 

3. Nov igralec – Indija

Ko bo cepivo razvito, pa se bo začela nova tekma – tista v proizvodnji. Takrat bo glavno vprašanje postalo, kdo lahko proizvede milijone in milijone odmerkov. In tukaj naj bi si kos kolača obetala Indija. 

Njihov podjetnik Adar Poonawalla je eden tistih, ki računajo, da bi lahko pri tem izdatno zaslužili, tako je že mesece, preden bodo končana vsa klinična testiranja, začel masovno proizvodnjo cepiva Oxforda in Astre Zenece, čeprav to še nima zelene luči regulatorjev. Do konca leta naj bi bilo za izvoz pripravljenih tudi do 400 milijonov odmerkov. V projekt namerava vložiti skoraj 200 milijonov evrov: "Je pa to velika stava. Če cepivo ne bo delovalo, bom izgubil denar." 

4. Rusija upa na nov "velik moment"

Potem je tukaj še Rusija, kjer naj bi računali, da bi zmaga v bitki za cepivo državo spet nekoliko dvignila na seznamu tistih, ki imajo največjo geopolitično moč, in ji dala ugled, kot ga je imela v času uspehov v vesoljski tekmi. 

Medtem ko ruske oblasti trdijo, da je zmaga v tekmi za cepivo zagotovo njihova, naj bi po mnenju ameriških, britanskih in kanadskih obveščevalcev predvsem skušali s hekerskimi napadi ukrasti dosežke drugih raziskovalcev ter jih prehiteti pri patentiranju. 

5. Kako daleč je evropsko cepivo?

Še en igralec pa je Evropa, kjer je precej sodelovanja med državami, še posebej Nemčijo, Francijo, Italijo in Nizozemsko. 

Nekateri vprašanje evropskega cepiva vidijo tudi v širši luči vloge EU na svetovnem parketu. Vseeno evropske države medtem iščejo tudi druge možnosti, če evropsko cepivo ne bo prvo potrjeno, med drugim z nakupi pri Astri Zeneci. 

Številni sicer menijo, da EU na področju svojega cepiva deluje veliko prepočasi. 

Je pa že precej govora tudi o tem, kako se bo cepivo, ko bo na voljo, razdeljevalo ljudem. Za zdaj je jasno, da naj bi imeli prvi dostop ljudje v "prvi bojni liniji", torej zdravstveni delavci in pa ogrožene skupine. Manj je jasno, kakšen bo dostop držav, ki ne bodo med tistimi, ki bodo razvile učinkovito cepivo, za zdaj namreč vse kaže na to, da bo v tej krizi vsaka država najprej poskrbela zase. Po drugi strani pa bi bil – tudi z vidika testiranj in proizvodnje – najbolj učinkovit pristop sodelovanja.