'Soočiti se bo treba z notranjimi sovražniki'

Ko bo vojne v Ukrajini konec – kako naprej? O tem so danes na WEF v Davosu govorili podpredsednica ukrajinske vlade in gospodarska ministrica Julija Sviridenko, predsednica Evropske banke za obnovo in razvoj Odile Françoise Renaud-Basso, finski minister za razvojno sodelovanje in zunanjo trgovino Ville Skinnari, nemški državni sekretar Jörg Kukies in Oleksij Černišov, glavni izvršni direktor ukrajinske družbe Naftogaz. 

90-odstotkov tistih, ki so odšli, se želi vrniti

"V prihodnosti Ukrajine vidimo uspeh, pričakujemo, da bo Rusiji spodletelo," je dejala Siviridenkova. Poudarila je, da so v to prihodnost že tudi zelo usmerjeni. "Seveda pa je težko razmišljati o prihodnosti, ko padajo izstrelki na stanovanjske stavbe. Zato moramo, ko razmišljamo o prihodnosti, najprej razmišljati, kako čim prej končati vojno. Partnerje prosimo za več orožja, da bomo lahko premagali Rusijo. In pripravljeni smo razpravljati o načrtu za mir, ki ga je sestavil naš predsednik."

Zaenkrat jim je s partnerji uspelo ohraniti relativno stabilnost države, a zdaj želijo od strategije za povojno obnovo preiti k akciji. "Humanitarna katastrofa je, da je moralo oditi sedem milijonov beguncev, in vemo, da se jih 90 odstotkov želi vrniti. Želimo, da se vrnejo, zato potrebujemo obnovo gospodarstva. Želimo privabiti tuje investitorje, ki bodo pri tem pomagali."

Dejala je, da Ukrajina za podporo njenemu mirovnemu načrtu išče podporo pri enako mislečih državah. Pripravljajo tudi konferenco na to temo, da bi bila podpora čim širša. Želimo najti partnerje, ki bi pomagali pri implementaciji nekaterih korakov.

Energetska infrastruktura bo še naprej glavna tarča

Černišov je poudaril, da je ukrajinska energetska infrastruktura nenehno na udaru Rusije. Skušajo jo hitro popravljati, a to ne gre vedno, in to vpliva tudi na gospodarstvo. "Še posebej od oktobra je to vojna, kjer se targetira kritično infrastrukturo s ciljem, da Ukrajinci ostanejo brez najnujnejšega – elektrike, vode, plina, da se zlomi njihov duh. A v resnici ga vse to krepi."

Dejal je, da je kratkoročni cilj preživeti zimo. "To pomeni več generatorjev, več energije, ki ne prihaja iz centralnih virov. Dolgoročno pa je seveda cilj zmagati vojno. Infrastrukturo popravljamo vsak dan, se pa trudimo čim bolj decentralizirati vire, pri čemer nam pomagajo tudi partnerji, da dobimo plin, generatorje. Na to pomoč računamo še naprej, kajti pričakujemo, da se bodo izgube na tem področju nadaljevale." 

Ko gre za zaposlene v energetiki, je dejal, da želijo trenutno vsi Ukrajinci služiti državi in ljudem. "Bodisi na bojišču bodisi na delovnem mestu. Nekateri so seveda odšli, to se razume, ampak mnogi so že prišli nazaj in delajo kljub vseskozi preteči grožnji. Mislim, da se vsi zavedamo zgodovinskega trenutka." "Sem pa ponosen na vse, ki sistem krpajo ob zvokih orožja. Energijo skušamo zagotavljati tudi na najbolj prizadetih območjih."

Spregovoril je tudi o tem, kako poteka vsakdanje življenje v državi, kjer je energetska struktura najpogostejša tarča napadov. "Življenje v Kijevu je takšno, da na dan tudi po šest ur ni elektrike. Sistem seveda popravljamo, ampak popravljanje energetskega sistema je samo krpanje lukenj, po vojni pa bomo morali sistem povsem prenoviti."

Tudi ukrajinska energetika sicer že gleda v prihodnost. "Po  vojni bomo želeli energetski sektor narediti bolj zelen, ampak zdaj je cilj preživeti." Takrat računajo tudi na vlagatelje, ki pa so dobrodošli že zdaj."Ukrajina je velika priložnost za vlagatelje. To se morda v tem času sliši neumno, saj je treba upoštevati nevarnost, ampak naš cilj je energetska neodvisnost, zato se bo na tem področju veliko dogajalo."

'Prej kot bo vojne konec, manj bo treba obnavljati'

Renaud-Basso je poudarila, da je EBRD Ukrajini že namenila 1,7 milijarde evrov, pomoč pa se bo nadaljevala. "Ampak prej kot bo vojne konec, manj bo treba obnavljati," je poudarila in vse deležnike pozvala, naj storijo vse za hitro končanje vojne. 

Dejala je, da država glede na uničenje še vedno deluje presenetljivo dobro, da pa seveda potrebuje pomoč. Nujno je financiranje države, ki pobere manj davkov, a ima veliko izdatkov, tudi bančni sektor deluje v negotovosti, saj ni jasno, ali bodo tisti, ki si sredstva izposodijo, izposojeno lahko tudi vrnili. 

Je pa izpostavila tudi, da je potreben boj proti korupciji, saj bo le tako mogoče zagotoviti, da bo poslan denar dobro porabljen.

Kukies je medtem ocenil, da bo rusko gospodarstvo vse bolj čutilo sankcije in izpad evropskih prihodkov, kar je ocenil kot pomemben uspeh EU. Kot ogromen uspeh pa je označil približevanje Ukrajine EU, saj bo to po njegovem mnenju dalo občutek varnosti investitorjem, da bodo želeli investirati v Ukrajino.

Soočenje z (notranjimi) sovražniki: 'Dan po zmagi bomo Meka za investitorje'

Siviridenkova je sicer dejala, da investitorje mrzlično iščejo že zdaj med vojno. Ponujajo tudi zavarovanje vsem, ki bi se za vlaganja odločili že med vojno. Razmišljajo tudi o davčni reformi, vendar je v tem trenutku ključna makroekonomska stabilnost. "Drugi dan po zmagi bomo Meka za investitorje," je dejala.

Černišov pa je ocenil, da bo potrebnega še kar nekaj dela, da ta cilj res dosežejo. "Se bomo pa morali soočiti z notranjimi sovražniki – ne glede na vojno potrebujemo boj s korupcijo, pravosodno reformo ... Tudi pred vojno smo imeli težave. Reformno agendo moramo postaviti takoj, saj po vojni ne bo nihče investiral v državo, ki ni izvedla reform. In trenutek je dober, ker med vojno je situacija črno-bela. Treba je preživeti, potem pa iti naprej in z reformami bo imela država veliko boljše možnosti okrevanja."

Skinnari se je strinjal, da so reforme pomembne. "Spomnim se, kako je bilo, ko smo se mi integrirali. Res so potrebne reforme." Ukrajini je obljubil finsko pomoč: "Načrt približevanja je znan in pri tem želimo podpreti Ukrajino. Z znanjem, saj je vse to dosegljivo, če so država in njeni ljudje temu zavezani."

"Ukrajina ima velik potencial, veliko je kadra, naravnih danosti ... To je država, ki bo za investitorje vsekakor zanimiva. Nemška podjetja že pravijo, da bodo investirala takoj, ko bo implementirana reforma vladavine prava, imajo namreč dobre izkušnje z ukrajinskimi delavci. Poleg tega bo evropska integracija Ukrajini prinesla ogromno razpoložljivih sredstev," je dodal Kukies. 

Renaud-Basso se je prav tako strinjala, da je vojna lahko tudi priložnost: "Po vojni morajo stvari delovati bolje, kot so prej, in pridruževanje EU bo gonilo transformacije države in reformnega procesa." 

Seveda pa po vojni ne bo treba le reševati gospodarstva in infrastrukture. Velik davek je plačala družba, stiske so in bodo velike."Imeli bomo veliko težav z brezposelnostjo, še posebej ko se bodo vračali tisti, ki so odšli. Ustvarjanje delovnih mest je zato ključnega pomena. Želimo, da ljudje delajo, saj tako ne potrebujejo pomoči in pomagajo pri okrevanju," pravi Siviridenkova.  Država zato podpira tudi vse, ki se želijo lotiti lastnega posla. Uvedli so program, ki poteka že med vojno.