Aktualni predsednik republike Zoran Milanović je soočenje, ki je potekalo na hrvaški javni televiziji HTV, začel mirno in zadržano. Izrazil je presenečenje nad visoko podporo v prvem krogu, a poudaril, da ni razloga za triumfalnost, in volivce pozval na volitve.
Znanstvenik in zdravnik Dragan Primorac, ki kandidira s podporo vladajoče HDZ, pa je že na začetku prešel v napad. Kot je dejal, je bil eden od ključnih razlogov za kandidaturo na volitvah prav Milanović. Ta je kot predsednik po njegovih besedah razdelil Hrvaško in privatiziral vojsko, država pa je v zadnjih petih letih izgubila ugled in se osramotila.
Razprava se je začela s temami s področja obrambe in nacionalne varnosti. V ospredju so bila vprašanja o pooblastilih predsednika kot vrhovnega poveljnika, ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka, globalnih konfliktih in delu obveščevalno-varnostnih služb, ki sta ga oba ocenila kot dobrega.
Na področju zunanje politike so bili v ospredju odnosi s Srbijo, pravice Hrvatov v Bosni in Hercegovini ter migracije, medtem ko o odnosih s Slovenijo ni bilo govora.
Čeprav sta se kandidata z izjemo vojaške pomoči Ukrajini strinjala o večini varnostnih vprašanj, je bila njuna razprava že na začetku na robu prepira.
Oba sta podprla ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, prav tako pa tudi ohranitev obstoječih pooblastil predsednika kot vrhovnega poveljnika. Milanović je morebitne spremembe glede pristojnosti predsednika na področju obrambe ocenil kot napad na ustavno ureditev, Primorac pa je poudaril, da se težave pri sodelovanju med predsednikom, vlado in obrambnim ministrstvom pojavljajo zaradi Milanovića.
Primorac je menil, da mora biti Hrvaška, ko gre za možnost tretje svetovne vojne, pripravljena na vsak scenarij. Milanoviću je medtem očital, da državljane straši, da namerava vlada v Ukrajino poslati hrvaške vojake. Označil ga je tudi za edino osebo, ki podpira islamistično gibanje Hamas, ter ga obtožil prosrbskih in proruskih stališč.
Milanović je Primorca po drugi strani obtožil druženja z množičnimi morilci, s čimer je namigoval na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ocenil je še, da se Hrvaški ni treba pripravljati na vojno, in vztrajal, da mora Hrvaška pomagati članicam Nata, v vojno v Ukrajini pa da se ne sme vpletati. Glede svojega odnosa do Srbije je poudaril, da so njegova stališča prohrvaška in da prosrsbki ne pomeni probeograjski.
Največje razlike med kandidatoma so se pokazale pri svetovnonazorskih vprašanjih.
Pri vprašanju splava je Milanović odločno zagovarjal pravico žensk do svobodne izbire. Primorac je po drugi strani zavzel konservativnejše stališče in poudaril pomen varovanja življenja.
V odnosu med državo in Cerkvijo je Milanović branil strogo ločitev med njima, Primorac pa je izpostavil pomen tradicionalnih vrednot in verske identitete.
Pri vprašanjih s področja gospodarstva je Primorac Milanoviću večkrat očital slabo vodenje države, ko je bil na čelu vlade, predvsem nizko rast plač in pokojnin ter povečanje državnega dolga. Glede tega, da imajo državljani EU pravico kupovati nepremičnine na Hrvaškem pod enakimi pogoji kot hrvaški državljani, sta se oba strinjala, da so pravila EU glede tega jasna.
Soočenje je večkrat zapadlo v osebne žalitve, ki so zasenčile vsebinska vprašanja, kar nekaj časa pa sta porabila za prepir glede Primorčeve profesure na eni od ameriških fakultet.
Milanović je bil do Primorca v debati pogosto pokroviteljski, češ da je zataval v politiko in da ne ve, o čem govori. Večkrat je ponovil, da je njegov sponzor premier in predsednik HDZ Andrej Plenković, ter dejal, da je bil zadnji komunist v Splitu.
Primorac je Milanovića medtem obtoževal laganja in kršenja ustave ter ga ves čas napadal z besedami "sram naj vas bo". Dejal je tudi, da so njegovi prijatelji proruski predsednik entitete BiH republike Srbske Milorad Dodik, ruski predsednik Vladimir Putin in madžarski premier Viktor Orban, ter izpostavil, da je 35 let živel na državnem proračunu, v zasebnem sektorju pa da ni naredil ničesar.
Milanović je na torkovem soočenju po več tednih ohranjanja mirne krvi naposled spustil ročno zavoro v volilni kampanji.
Politični analitik Mate Mijić je za hrvaški Večernji list debato označil kot politični spektakel za reveže. Pri tem je ocenil, da je bil Primorac dobro pripravljen na soočenje, kot da bi odgovarjal na izpitu, Milanović pa da je bil kot nekdo, ki ga iz zadnje klopi obmetava s koščki krede. "Milanović je politični težkokategornik. On lahko veliko pove. Primorac z druge strani ni politični težkokategornik, a se vidi, da se je dobro pripravil," je dejal in dodal, da so gledalci dobili cenene obtožbe.
Milanović je v prvem krogu hrvaških predsedniških volitev 29. decembra osvojil 49,09 odstotka glasov, Primorac pa 19,35. Javnomnenjske ankete v drugem krogu, ki bo v nedeljo, zmago napovedujejo Milanoviću.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.