Šola z begunci že petič zasuta z bombami, IDF: Tam se skrivajo teroristi

Po uradnih podatkih je ob napadu na šolo al-Jaouni v begunskem taborišču Nuseirat umrlo 18 ljudi. Taborišče sicer nudi zatočišče več tisoč prebivalcem Gaze, ki so se tja zatekli pred spopadi v enklavi. Izraelska vojska je v odzivu na poročila o smrtnih žrtvah dejala, da je šlo za "precizen napad na objekt, ki je nudil zatočišče teroristom, ki so v poslopju načrtovali napade." Po podatkih izraelske vojske naj bi pri devetih žrtvah pravzaprav šlo za pripadnike Hamasa, prav tako naj bi trije izmed uslužbencev UNRWA bili člani palestinske militantne organizacije.

Generalni sekretar UN Antonio Guterres je obsodil napad in dejal, da je to, kar se dogaja v Gazi, "popolnoma nesprejemljivo." "To dramatično kršenje mednarodnega humanitarnega prava se more prenehati takoj," je zapisal na družbenem omrežju. Z besedami Guterresa se nikakor ne strinja izraelski predstavnik v ZN Danny Danon. "Povsem brez vesti in nesprejemljivo je, da ZN še naprej obsoja Izrael v njegovi pravični vojni proti teroristom, medtem ko Hamas še naprej uporablja ženske in otroke za živi ščit," je dejal.

Hamas, ki ga EU, Velika Britanija in ZDA – ne pa tudi Združeni narodi – označuje za teroristično organizacijo, je zanikal, da bi uporabljal šole in druge civilne objekte v vojaške namene.

Organizacija UNRWA, ki se je po izraelski invaziji v Gazo znašla pod točo kritik zaradi domnevnega sodelovanja z Hamasom in posledično izgubila pomembne finančne tokove z zahoda – pod njenimi prostori naj bi namreč potekali rovi Hamasa – je sporočila, da je napad terjal največ žrtev med njenim osebjem doslej. Nedavni napad na šolo je bil že peti od začetka spopadov oktobra lani.

Posnetki, ki so nastali po četrtkovem napadu, prikazujejo razdejanje in iskanje preživelih med ruševinami. Med njimi so bili vidno poškodovani tudi otroci in ženske, poroča BBC. "Moja prijateljica in njeni otroci so bili poškodovani, direktor taborišča in njegov namestnik pa sta postala mučenika. Bila sta v pisarni, ko se je zgodil napad." UNRWA  je na Telegramu sporočila, da je med žrtvami tudi hčerka ene od njihovih uslužbenk. BBC ni mogel neodvisno preveriti števila žrtev, vendar je eden od uslužbencev bolnišnice al-Awda dejal za AFP, da so doslej v bolnišnico pripeljali 15 trupel.

Izraelska vojska trdi, da je pred izbiro tarče za letalski napad upoštevala vse ukrepe za zaščito človeških življenj, "vključno z uporabo natančnega streliva, zračnega izvidovanja in dodatnih obveščevalnih podatkov". Palestinci medtem obtožujejo Izrael "brutalnega masakra". Lokalna agencija je prenesla sporočilo Hamasa, da "morajo biti šole in druga civilna infrastruktura vedno zaščitene," ter da "ne bi smele biti tarče."

Izrael medtem od organizacije UNRWA zahteva imena zaposlenih, ki so bili ubiti v napadu, in trdi, da odgovora doslej še ni prejel. Objavil je imena devetih žrtev, med katerimi naj bi bili vsaj trije hkrati člani Hamasa in UNRWA. Toda tiskovna predstavnica agencije Juliette Touma pravi, da od Izraela niso prejeli nikakršne zahteve za seznam ubitih v napadu in dodaja, da sezname zaposlenih vedno delijo z lokalnimi in izraelskimi oblastmi. "Ali je bil omenjeni objekt uporabljen za vojaške namene, UNRWA o tem ne more presojati," je dejala in dodala, da so večkrat pozvali k neodvisni preiskavi.

Kot izpostavlja BBC, so ZN avgusta odpustili devet uslužbencev 13.000-članske organizacije UNRWA, potem ko so preiskovalci ugotovili, da so morda sodelovali s Hamasom pri napadu 7. oktobra lani, medtem ko je bilo 10 članov organizacije oproščenih, saj za njihovo vpletenost ni bilo zadostnih dokazov.

Doslej je bilo v napadih ubitih 214 uslužbencev organizacije.

Tanja Fajon: Treba je obuditi zaupanje v rešitev dveh držav

Treba je obuditi zaupanje v izvajanje rešitve dveh držav, je po današnjem ministrskem srečanju o razmerah v Gazi in na Bližnjem vzhodu v Madridu za STA povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njenih besedah so izzivi izjemno kompleksni, morebitna eskalacija v regiji pa bi predstavljala veliko grožnjo tudi evropski varnosti.

"Potrebno je več diplomacije, treba je nekako spet obuditi zaupanje v samo izvajanje rešitve dveh držav," je glede možnosti za rešitev bližnjevzhodnega konflikta dejala Fajon. Po njeni oceni je ključno, da čim več držav prizna Palestino, obenem pa je pomembno tudi spoštovanje že sprejetih mednarodnih pravnih okvirov.

"Imamo štiri resolucije Varnostnega sveta, niso spoštovane, imamo razsodbo sodišča, ki prav tako zavezuje države članice ZN k spoštovanju, imamo dogovore iz Osla," je naštela ministrica, ki je na srečanju poudarila potrebo po spoštovanju teh zavez.

Ob tem je razkrila, da so sicer "z enim ali pa korakom in pol" na poti do priznanja Palestine med drugim Francija, Belgija in Velika Britanija.

Na srečanju so ministri govorili tudi o tem, kako vplivati na javno mnenje, tako v državah članicah EU kot v arabskem svetu, saj je videti, da enotnega mnenja glede bližnjevzhodne krize ni.

"Izzivi so izjemno kompleksni, obstaja velika in resna bojazen, da konflikt dobi razsežnosti vojne v regiji, in to je seveda velika grožnja tudi za varnost na evropskih tleh," je opozorila Fajon. Omenila je tudi izraelsko nezakonito okupacijo Zahodnega brega in nasilje tamkajšnjih izraelskih naseljencev nad Palestinci, ki da je izjemno zaskrbljujoče.