V Hongkongu zaradi nedovoljenih protestov obsodili zagovornike demokracije

Sedem najvidnejših hongkonških zagovornikov demokracije je sodišče obsodilo zaradi nezakonitih protestov leta 2019, ki so se zgodili v okviru velikih demonstracij. Leeja, ki je v devetdesetih letih pomagal ustanoviti največjo opozicijsko demokratsko stranko v mestu in ga pogosto imenujejo "oče demokracije", so obtožili, da je 18. avgusta 2019 sodeloval v nedovoljenih protestih.

Kazni jim bodo izrekli kasneje, nekateri pravni strokovnjaki ocenjujejo, da jih čaka od 12 do 18 mesecev zapora. Največja zagrožena kazen je pet let. Med obsojenci so tudi odvetnica Margaret Ng ter politiki iz vrst demokratov Lee Cheuk-yan, Leung Kwok-hung, Albert Ho Chun-yan in Cyd Ho Sau-lan. Le dva obtoženca, Au Nok-hin in Leung Yiu-chung, sta še pred sojenjem krivdo priznala. 

Sedmerici očitajo sodelovanja na nedovoljenih protestih 12. in 18. avgusta 2019, ko so v Hongkongu že več mesecev potekali protivladni protesti. Obramba je dejala, da je svoboda zbiranja zaščitena s hongkonško ustavo in da so oblasti odobrile demonstracije, ki so jih kasneje, ko se je število protestnikov povečevalo, skušale ustaviti. Tožilstvo pa je odvrnilo, da svoboda zbiranja – čeprav je bila dodeljena v ustavi – v Hongkongu ni absolutna.

Bremenijo jih zaradi mirnega protesta pred sodiščem v Zahodnem Kowloonu, ko je njihova protestna skupina razstrla transparente, med katerimi je bil tudi napis: "Nasprotujte političnemu preganjanju".

"Nadaljevali bomo boj," je pred vstopom na sodišče dejal 64-letni Lee Cheuk-yan.

Kdo so obtoženi?

Lai je eden najvidnejših zagovornikov hongkonškega prodemokratskega gibanja, njegovo premoženje je ocenjeno na več kot milijardo evrov. Prvotno si je bogastvo ustvaril v tekstilni industriji, kasneje pa se je podal v medijski svet in ustanovil Next Digital. Next Digital izdaja Apple Daily, dobro brani tabloid, ki je pogosto kritičen do oblasti v Hongkongu in tudi Kitajske nasploh. Laijevemu kritičnemu pisanju sledi mnogo prebivalcev Hongkonga, saj je zanje že postal narodni heroj. Medtem ga uradni Peking obravnava kot izdajalca, ki ogroža kitajsko nacionalno varnost. 

V intervjuju za BBC je še pred aretacijo v začetku decembra dejal, da ne bo klonil pod pritiskom zastraševanja. "Če lahko v vas vzbudijo strah, je to najcenejši način nadzora nad vami in tudi najučinkovitejši, ki ga poznajo. Edini način, kako premagati zastraševanje, je, da se soočite s strahom in ne pustite, da vam pride do živega."

Martin Lee, 82-letni veteran hongkonškega boja za več političnih pravic, je ustanovni predsednik Demokratske stranke. Znan je tudi kot oče hongkonške demokracije, ki je leta 2020 hudomušno dejal, da ga je aretacija "zelo razbremenila". "V toliko letih, mesecih, je bilo aretiranih že več mladih, jaz pa še nisem prišel na vrsto," je še dodal. 

Margaret Ng je bila ključna osebnost v Civilni stranki, opozicijski skupini, ki se je tudi upirala naraščajočemu vplivu Pekinga.

Ozadje protestov

Hongkong velja za 'posebno administrativno območje' z določeno stopnjo avtonomije. Po načelu 'ena država, dva sistema' ima Hongkong pravico do lastnega pravnega in političnega sistema za vsaj 50 let po tem, ko je to nekdanjo britansko kolonijo Velika Britanija vrnila Kitajski; to se je zgodilo leta 1997.

To naj bi zaščitilo nekatere svoboščine Hongkonga: svobodo zbiranja in govora, neodvisno sodstvo in nekatere demokratične pravice – svoboščine, ki jih nima noben drug del celinske Kitajske. Toda strahovi, da je bil ta model ogrožen, so leta 2019 privedli do ogromnih demokratičnih protestov. Več kot milijon protestnikov se je več mesecev zbiralo na ulicah Hongkonga z zahtevo po več demokracije. Nekateri protesti so postali nasilni in je uradni Peking leta 2020 na tem ozemlju uvedel sporen zakon o nacionalni varnosti, s katerim so med drugim postali prepovedani slogani in zastave za neodvisnost. 

Od sprejetja zakona junija 2020 je bilo aretiranih približno 100 ljudi, med njimi tudi Lai.