Sodišče oprostilo Sanaderja: Nekdanji premier ni vojni dobičkar

Minuli teden sta tožilstvo in obramba v ponovljenem sojenju, tretjem po vrsti, predstavila sklepni govor, Ivo Sanader pa je ponovil, da ni odgovoren za vojno dobičkarstvo, in poudaril, da stoji za obrambami, ki jih je podal v prejšnjih postopkih. Tožilstvo je Sanaderju sicer očitalo, da je kot namestnik zunanjega ministra konec leta 1994 in v začetku leta 1995 od banke Hypo prejel 3,6 milijona kun (približno 480.000 evrov) provizije, potem ko je Hrvaška dobila posojilo za nakup veleposlaniških zgradb. Na ta način je po mnenju tožilstva Sanader v težkih finančnih in gospodarskih razmerah, ki jih je povzročila vojna, pridobil protipravno premoženjsko korist, ki je v nesorazmerju z ogroženimi temeljnimi vrednotami države in družbene skupnosti ter državnimi interesi.

Glede na to, da je bil to čas, ko je bila Hrvaška v neposredni vojni nevarnosti, so Sanaderja obtoževali tudi vojnega dobičkarstva. Razveljavljena sodba zoper Sanaderja je bila tudi prva sodba zaradi vojnega dobičkarstva, izdana po ustavni odločbi o nezastaranju tovrstnih kaznivih dejanj, a jo je ustavno sodišče vseeno razveljavilo z ugotovitvijo, da okrajno in vrhovno sodišče nista ugotovila, ali je primer Sanaderja zastaral, ko je bil obtožen, in da sta sodišči kršili pravilo uporabe milejšega zakona. 

Sanaderjeva obramba je želela oprostilno sodbo, tožilstvo pa je bilo prepričano, da bo obsojen. Obramba nekdanjega premierja je tudi zahtevala poenotenje sodbe iz zadev Fimi media in Planinska ter napovedala, da bo vložila tudi zahtevo za poenotenje sodbe iz preostale zadeve Ina - Mol.

Sanader je sicer v zaporu od aprila 2019, ko mu je vrhovno sodišče kazen zaradi korupcije v zadevi Planinska zvišalo na šest let zapora. Sredi oktobra 2021 je najvišje sodišče delno potrdilo sodbo iz ponovljenega postopka v zadevi Fimi media, po kateri mora HDZ plačati 3,5 milijona kun (približno 460.000 evrov) kazni zaradi denarja, ki so ga vzeli iz državnih ustanov in podjetij, Sanaderju pa je kazen znižala z osem na sedem let zapora. 

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2021 potrdilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bil Sanader obsojen na šest let zaradi prejemanja podkupnine od šefa madžarske MOL Zsolta Hernadija, medtem ko so nedosegljivega Hernadija obsodili na dve leti zapora. Vrhovno sodišče je sredi novembra 2021 potrdilo edino oprostilno sodbo zoper Sanaderja, ki ga je skupaj s podjetnikom Robertom Ježićem oprostilo prodaje poceni elektrike Ježić Diokiju na škodo HEP.