Smrtonosna nesreča v Južni Koreji: zakaj je bil ob letališki stezi zid?

Številni videoposnetki letalske nesreče v Južni Koreji so pokazali, kako je letalo ob strmoglavljenju trčilo v betonski zid ob stezi na mednarodnem letališču Muan, nato pa so ga zajeli plameni. Oblasti, ki preiskujejo vzrok najhujše letalske nesreče v Južni Koreji, so se med svojim raziskovanjem osredotočile tudi na pomen betonskega zidu na konca vzletno-pristajalne steze.

BBC navaja mnenje strokovnjaka za varnost v zračnem prometu David Learmount, je dejal, da če "ovire" ne bi bilo, bi letalo obstalo, večina oz. kar vse osebe na krovu letala letalske družbe Jeju Air pa bi bili tako še vedno živi.

Pilot je sicer pred strmoglavljenjem poročal o trku z jato ptic in pred nesrečo poslal klic v sili. Preklical je tudi prvotni pristanek ter poslal zahtevo za dovoljenje za pristanek iz nasprotne smeri. Letalo se je nato nekoliko spustilo vzdolž 2800 metrov dolge vzletno-pristajalne steze, zdelo se je, da je pristalo brez uporabe koles ali katerega koli drugega podvozja.

Learmount je dejal, da je bil pristanek "tako dober, kot je stik v takšnem primeru mogoč". Krila so bila namreč po njegovih besedah poravnana, nos letala ni bil previsok, s čimer so se izognili temu, da bi se rep zlomil. Letalo pa ob tem ni utrpelo bistvene škode, ko je drselo po pristajalni stezi. "Razlog za toliko smrtnih žrtev torej ni bil pristanek, temveč dejstvo, da je letalo trčilo v zelo trdo oviro, ki je stala tik po koncu pristajalne steze," je ocenil.

Pilot letalske družbe Lufthansa Christian Beckert je medtem betonsko oviro označil za "nenavadno". Za Reuters je povedal, da letališča na koncu vzletno-pristajalne steze običajno nimajo zidu.

Pomen zidu in ali je pilot sploh vedel za oviro?

Zakaj se je torej betonski zid, ki je po mnenju strokovnjakov botroval tako velikemu številu smrtnih žrtev - umrle so skoraj vse osebe na krovu, preživela sta le dva člana posadke -, sploh nahajal na koncu steze? Južnokorejska tiskovna agencija Yohnap poroča, da ima betonska struktura poseben navigacijski sistem, znan kot lokalizator, ki pomaga pri pristajanju letal.

Južnokorejsko ministrstvo za promet je ob tem sporočilo, da imajo tudi druga letališča v državi in nekatera v tujini opremo nameščeno z betonskimi konstrukcijami. A uradniki bodo zdaj vseeno preučili, ali bi moral biti zid izdelan iz "mehkejših" materialov, ki bi se ob trku lažje zlomili.

"Ovire znotraj določenega obsega in razdalje vzletno-pristajalne steze morajo biti lomljive. Če torej letalo trči vanje, bi se morale te zlomiti," se je strinjal tudi pilot z 48-letnimi izkušnjami Chris Kingswood, ki leti z enakim tipom letala, kot je bilo udeleženo v nesreči.

Letala ob tem niti nimajo tako trdne strukture. "Po zasnovi so lahka, da so med letom tudi učinkovita. Kakršnakoli struktura bi povzročila, da bi se trup zlomil, kar pa pomeni katastrofo," je dejal ter dodal, da se gorivo hrani v krilih letala, zaradi česar je možnost požara velika, če krilo počil. "Ni torej nujno, da bi bil izid povsem drugačen, če zida tam ne bi bilo."

Kingswood je ob tem dodal, da bi bil "presenečen, če letališče ne bi izpolnjevalo vseh zahtev v skladu z industrijskimi standardi". Prav tako je prepričan, da bi tudi na številnih drugih večjih mednarodnih letališčih našli številne ovire, za katere bi lahko prav tako rekli, da predstavljajo nevarnost.

Je morda torej težava v tem, da je pilot na letališču pristajal v nasprotni smeri, kot je sicer predvideno? Slednje je izpostavila letalska analitičarka Sally Gethin, ki se je spraševala, ali morda pilot za oviro ni vedel.