Raziskovalci iz laboratorija za modeliranje okolja in zdravja na univerzi v Londonu so ugotovili, da bo v Evropi v prihodnje zaradi mraza umrlo manj ljudi, a jih bo hkrati znatno več umrlo zaradi vročine. "Rezultat bo neto povečanje umrljivosti v Evropi," je za Euronews povedal profesor in glavni vodja raziskave Antonio Gasparrini.
S tem so raziskovalci ovrgli teorije, da bi podnebne spremembe lahko ugodno vplivale na smrtnost, povezano s temperaturo v Evropi.
Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko do leta 2099 podnebne spremembe neposredno povzročile za več kot 2,3 milijona dodatnih smrtnih žrtev v 854 evropskih mestih, če se emisije ogljika ne bodo zmanjšale. Ob tem so raziskovalci sicer optimistični, da bi se lahko kar 70 odstotkom teh smrti s hitrim ukrepanjem izognili.
In katera mesta bodo najbolj na udaru?
Zaradi goste poseljenosti bo največ smrti povezanih s temperaturo v večjih mestih v Sredozemlju, prizadeti bodo tudi manjši kraji na Malti, v Španiji in Italiji.
Na prvem mestu je sicer Barcelona, kjer bi lahko do konca stoletja zaradi visokih temperatur umrlo skoraj 250 tisoč ljudi. Sledita ji italijanski mesti Rim in Neapelj s po nekaj več kot 147 tisoč žrtvami.
Na četrtem mestu je po ocenah raziskovalcev Madrid, kjer bi lahko zaradi vročine umrlo 129 tisoč ljudi, sledi mu Milano s 110 tisoč žrtvami.
Na seznamu so še Atene (87 tisoč), Valencia (67 tisoč), Marseille (51 tisoč), Bukarešta (47 tisoč) in Genova (36 tisoč).
Istočasno bo število smrtnih žrtev zaradi mraza občutno manjše, predvsem na Britanskem otočju in v Skandinaviji, a bo število smrti zaradi vročine tako naraslo, da bo še preseglo to razliko. Prejšnje ocene, ki so temeljile na zgodovinskih podatkih, so sicer pokazale, da je v Evropi za vsako smrt zaradi vročine približno 10 smrti zaradi mraza. Trend se bo v prihodnje občutno spremenil, trdijo raziskovalci, ki ob tem poudarjajo, da njihove raziskave potrjujejo, da bo brez kakršnih koli ukrepov smrtnost narasla.
V Evropi ne bo narasla zgolj smrtnost, povečalo se bo tudi število drugih zdravstvenih težav, ki so posredno povezane z visokimi temperaturami, predvsem povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, spontani splav in slabše duševno zdravje.
Stara celina se sicer segreva hitreje kot katera koli druga celina na Zemlji. Ukrepi, kot so povečanje zelenih površin ali vodnih poti, lahko pomagajo pri hlajenju mest, ki so zaradi velikih površin asfalta in betona še toliko bolj vroča, opozarja Madeleine Thomson, vodja oddelka za podnebne vplive in prilagajanje pri svetovni dobrodelni fundaciji Wellcome. Vendar zgolj prilagajanje po njeni oceni ne bo dovolj, ključno je, kot trdi, znatno in hitro zmanjšanje emisij ogljika.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.