Ob tretji obletnici ruske agresije na Ukrajino je Kijev obiskalo več evropskih voditeljev in Ukrajini obljubilo nadaljnjo podpor in finančno pomoč. Medtem pa se francoski predsednik Emmanuel Macron kot prvi evropski voditelj mudi v Washingtonu. Z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki na prve pogovore z Rusijo o končanju vojne ni povabil niti Ukrajine niti Evrope, se je pogovarjal o načrtih za mir in vlogi Evrope v pogajanjih. Moskva pa je jasno dala vedeti, da se bo vojna končala pod njenimi pogoji.
O tem, kje smo po treh letih vojne v Ukrajini, je v oddaji 24UR ZVEČER spregovorila profesorica Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.
"Smo na točki, ko se zdi, da smo nekoliko bližje miru, ampak smo še zelo daleč od konca samega konflikta. Smo na točki, predvsem v luči dogodkov zadnjega meseca, ko lahko rečemo, da se zdi, da Rusija iz te vojne izhaja kot velika zmagovalka. Torej nekdo, ki je vojaški agresor, ki je kršil ustanovno listino OZN, ki je porušil vsa pravila, kot jih poznamo v mednarodni skupnosti od konca 2. svetovne vojne dalje. Rusija je vojaško močnejša, gospodarsko močnejša, zdi se, da je sankcije EU niso prizadele oz. se je nanje uspešno prilagodila, globalno izoblikovala nova zavezništva, tudi človeške žrtve med lastnimi vojaki je niso prizadele. Na drugi strani pa imamo Ukrajino, ki je uničena, z uničeno kritično infrastrukturo, z izjemno velikim številom žrtev s populacijo, ki je za 20 milijonov manjša kot pred tremi leti ... Smo na točki, za katero so si vse zahodne države prizadevale, da se ne bi zgodila," je ocenila.
Kakršenkoli dogovor o miru po njenem mnenju ne bo mogoč, dokler obe strani vztrajata na svojih pogojih. "Rusija glede na to, da je spremenila svojo ustavo in zasedena ukrajinska ozemlja zapisala vanjo kot del ruskega nacionalnega ozemlja, od tega vsekakor ne bo odstopila. In če mednarodna skupnost formalno prizna ta ruska osvajanja na ukrajinskem ozemlju, to pomeni, da je Ukrajina to izgubila," je pojasnila.
Tisto, k čemur bi morala celotna mednarodna skupnost stremeti, je po njenem mnenju neka rešitev, ki ne bo reproducirala nove nepravičnosti in novih morebitnih konfliktov v prihodnje.
Medtem ko so oči sveta uprte v dogajanje na političnem parketu, pa se bolj malo govori o tem, kaj se dogaja na bojišču. Boji še naprej intenzivno potekajo kljub ponovni vzpostavitvi odnosov med ZDA in Rusijo, uporaba vojaškega nasilja se na bojiščih ni ustavila, je poudarila Juvanova. "Obe strani poskušata doseči, da pride do točke, ko izboljšata lastna pogajalska izhodišča. Ljudje še vedno umirajo, tudi pripadniki oboroženih sil, brezpilotniki vsak dan napadajo tudi druge cilje po celotni Ukrajini, tudi Kijev je tarča napadov v zadnjih dneh ... Na bojiščih vidimo pozicijsko vojskovanje, kjer sta se obe strani dobro vkopali z uporabo sodobne tehnologije brzpilotnih letalnikov."
Ali se ji zdi, da Trump ponavlja napako angleškega premiera Chamberlaina, ki je pred drugo svetovno vojno popuščal Hitlerju pri ozemljskih zahtevah, kar pa Hitlerja ni ustavilo, da ni začel druge svetovne vojne? Kar preveč podobnosti je z obdobjem pred drugo svetovno vojno, je prikimala Juvanova.
"Ali bo to napaka ali ne, bo pokazal čas. Po mojem mnenju je Trumpovo razmišljanje, da čim prej razreši ta konflikt v Ukrajini, kajti Evropska unija ni v centru njegove pozornosti, ampak se preusmerja na Kitajsko oz. pacifiško območje. Predvidevam, da dolgoročno ne razmišlja o tem, kaj to lahko pomeni čez 10 let za nadaljnje Putnove ambicije, ampak verjetno vidi samo priložnost, da sklene nek mir, pa tudi, če je to zelo slab mir."
