Slovenski 19-letniki so po višini na 10. mestu, Slovenke na 13.

Višina in teža šolskih otrok in mladostnikov, ki sta pokazatelj njihovega zdravja in kakovosti prehrane, se med državami sveta zelo razlikujeta, je pokazala globalna raziskava londonskega Imperial Collegea. V raziskavi so uporabili podatke 65 milijonov otrok, starih od pet do 19 let. Med najvišjimi in najnižjimi 19-letniki je kar 20 centimetrov razlike. Po navedbah raziskave, ki jo je objavila znanstvena revija Lancet, je povprečno 19-letno dekle v Bangladešu in Gvatemali, kjer živijo najnižja dekleta na svetu, visoko toliko kot povprečno 11-letno dekle na Nizozemskem, kjer živijo najvišji fantje in dekleta.

Vpliv kakovostne hrane v otroštvu

Skupina strokovnjakov, ki je raziskavo izvedla na podlagi podatkov za 193 držav, opozarja, da lahko zlasti pomanjkanje kakovostne hrane v otroštvu vodi do zastoja v rasti in naraščanja debelosti pri otrocih, kar vpliva na otrokovo zdravje in dobro počutje za vse njegovo življenje.

Raziskava, ki je zajela podatke med letoma 1985 in 2019, je pokazala, da so bili najvišji 19-letniki lani na Nizozemskem. Povprečno so bili visoki 183,8 centimetra. Do desetega mesta sledijo Črna gora, Estonija, Bosna in Hercegovina, Islandija, Danska, Češka, Latvija, Slovaška in Slovenija, kjer je 19-letnik povprečno visok 181 centimetrov.

Najvišje 19-letnice prav tako prihajajo iz Nizozemske. Povprečno so visoke 170,4 centimetra. Sledijo Črna gora, Danska, Islandija, Latvija, Estonija, Srbija, Češka, Litva in Ameriška Samoa. Slovenske 19-letnice so povprečno visoke 167,2 centimetra in so na 13. mestu.

Najnižje 19-letnice s povprečno višino 150,9 centimetra prihajajo iz Gvatemale, sledijo Bangladeš, Nepal, Vzhodni Timor, Madagaskar, Laos, Filipini, Maldivi, Indonezija in Peru.

Najnižji 19-letniki so bili lani v Vzhodnem Timorju (160,1 centimetra), sledijo pa Laos, Salomonovo otočje, Papua Nova Gvineja, Mozambik, Gvatemala, Nepal, Jemen, Bangladeš in Madagaskar.

Najbolj se je povprečna višina otrok v 35-letnem obdobju povečala v državah gospodarskega vzpona, kot sta Kitajska in Južna Koreja, ter ponekod v jugovzhodni Aziji. 19-letni fantje na Kitajskem so bili lani za osem centimetrov višji kot leta 1985 in so se s 150. mesta leta 1985 lani povzpeli na 65. mesto. V nasprotju z njimi je višina otrok, zlasti dečkov, v številnih državah podsaharske Afrike v teh desetletjih stagnirala ali se znižala.

Pomemben tudi indeks telesne mase

Raziskava je ocenjevala tudi indeks telesne mase otrok (BMI), ki kaže, ali ima oseba zdravo telesno težo glede na svojo višino. Analiza je pokazala, da so 19-letniki z najvišjim BMI na otokih Tihega oceana, na Bližnjem vzhodu, v ZDA in na Novi Zelandiji. BMI 19-letnikov je bil najnižji v državah na jugu Azije, kot sta Indija in Bangladeš.

Raziskovalci so še ugotovili, da so imeli otroci pri petih letih v večini držav višino in težo v okviru zdravega kriterija, ki ga je določila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Po tej starosti so otroci v nekaterih državah v primerjavi z možnostjo zdrave rasti dosegli premajhno višino in se preveč zredili. Najpomembnejši razlog za to je po navedbah strokovnjakov pomanjkanje ustrezne in zdrave prehrane in bivalnega okolja v šolskih letih, saj sta tako višina kot tudi povečanje telesne mase tesno povezana s kakovostjo otrokove prehrane.

Soavtor študije, profesor Majid Ezzati, je pojasnil, da to kaže na neravnovesje med naložbami v izboljšanje prehrane predšolskih otrok ter šolajočih se otrok in mladostnikov. "To vprašanje je še posebej pomembno med sedanjo pandemijo covida-19, ko so šole zaprte po vsem svetu in številne revne družine svojim otrokom ne morejo zagotoviti ustrezne prehrane," je opozoril Ezzati.

Vodja raziskave Andrea Rodriguez Martinez je dodala, da bi morale ugotovitve te raziskave "motivirati politike, da povečajo razpoložljivost ustrezne hrane in znižajo njene stroške, saj bo to pomagalo otrokom, da postanejo višji, ne da bi se hkrati prekomerno zredili". Te pobude bi morale po njenih besedah vključevati kupone za zdravo hrano za družine z nizkimi dohodki ter brezplačne programe zdravega šolskega obroka, ki so med pandemijo še posebej ogroženi.