Slovenija pri zaznavanju korupcije napredovala za šest mest

"Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje Komisije za preprečevanje korupcije o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe ter aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces. A ne glede na to z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si namreč kot družba zaslužimo več," so na KPK v sporočilu za javnost povzeli Šumijeve besede.

Spomnili so, da je Slovenija tokrat dosegla 60 točk (lani 56) in se s tem uvrstila na 36. mesto med 180 državami (lani 42.). Kljub pozitivnemu trendu še vedno ostaja pod povprečjem tako EU (letos 64 točk) kot OECD (letos 65 točk). V primerjavi z nekaterimi sosednjimi in primerljivimi državami se je sicer odrezala bolje oziroma je napredovala. Hrvaška je dosegla 47 točk (lani 50), Avstrija 67 (lani 71), Italija 54 točk (lani 56), zgodovinsko najnižji rezultat sta dosegli Francija in Nemčija s 67 in 75 točkami (lani 71 in 78). Estonija z enakim številom točk kot lani, 76, ohranja opazno prednost, so našteli na KPK.

Napredek Slovenije je po njihovih navedbah pomemben pokazatelj, da se prizadevanja komisije in ostalih akterjev za izboljšanje ravni integritete v družbi in zmanjševanje korupcijskih tveganj obrestujejo. "Izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, priprava predloga nove resolucije o preprečevanju korupcije, boljša informiranost zavezancev o obveznostih po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, vse to tudi prispeva k izboljšanju rezultata in povsod ima komisija pomembno vlogo," so zapisali.

A po njihovem prepričanju s stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni in je nujno nadaljevati aktivnosti v smeri sistemskih sprememb, predvsem sprejetja nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je vlada prejšnji mesec poslala v državni zbor. "Njen sprejem bi okrepil strateški pristop države na tem področju in dal podlago za zagon novih ukrepov za preprečevanje korupcije, ki jih bo opredeljeval akcijski načrt. Prav tako ostajajo ključni nadaljnje dosledno izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, čim prejšnja priprava sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, udejanjanje ničelne tolerance gospodarstva do korupcije v praksi ter ostale preventivno-nadzorstvene aktivnosti komisije, kot sta nadzor nad izvajanjem zakonodaje in izdajanje priporočil za boljše upravljanje s korupcijskimi tveganji," so navedli.

"Pričakujemo, da bodo odločevalci še bolj odločno postavili preprečevanje korupcije in krepitev integritete med svoje prioritete in da bodo sprejeli ustrezne strateške dokumente, kot je resolucija o preprečevanju korupcije, in s tem prižgali zeleno luč za nove ukrepe pri omejevanju korupcije," je dodal Šumi. Na komisiji pa bodo po njegovih zagotovilih še naprej krepili protikorupcijske standarde, za katere so pristojni, ter s tem utrjevali zavest o vlogi integritete, odgovornosti in transparentnosti.

'Korupcija ogroža boj proti podnebnim spremembam'

"Danes koruptivne sile ne le oblikujejo, ampak pogosto tudi narekujejo politike ter onemogočajo nadzor in ravnovesje, s čimer utišajo novinarje, aktiviste in vse, ki se borijo za enakost in trajnost. Nujno moramo izkoreniniti korupcijo, preden ta popolnoma onemogoči smiselne podnebne ukrepe," je povedala izvršna direktorica Transparency International Maira Martini.

Organizacija opozarja na uničujoče posledice podnebne korupcije, češ da pogosto prihaja do zlorabe sredstev, namenjenih pomoči državam pri zmanjševanju emisij in zaščiti ranljivega prebivalstva. Korupcija ovira tudi reševanje podnebne krize in povzroča okoljsko škodo. Zato v organizaciji menijo, da bi boj proti korupciji moral biti osrednji del podnebnih ukrepov.

Rezultati indeksa zaznave korupcije za lani razkrivajo, da je več kot dve tretjini držav doseglo manj kot 50 od 100 možnih točk, kar kaže na resne težave s korupcijo. Na dnu lestvice se nahajajo Južni Sudan, Somalija in Venezuela, ki veljajo tudi za države, ki so bolj izpostavljene podnebnim spremembam. Že sedmo leto zapored pa z najvišjo oceno na indeksu prednjači Danska. Tesno ji sledita Finska in Singapur.

Slabše rezultate so med drugim zabeležile tudi nekatere razvite države, vključno s Kanado, Novo Zelandijo in ZDA. V luči tega organizacija opozarja, da korupcija v teh državah najbolj ogroža svetovni napredek. "Te države so najbolj odgovorne za vodenje ambicioznih podnebnih ciljev, obsežno zmanjšanje emisij in povečanje odpornosti po vsem svetu," piše v poročilu.

Organizacija prav tako ugotavlja, da je v teh nestabilnih časih evropska sposobnost boja proti korupciji nezadostna. EU in zahodna Evropa sicer ostajata regiji z najvišjo oceno na indeksu med vsemi regijami, a tudi ta se niža že drugo leto zapored, so sporočili iz nevladne organizacije TI Slovenia.

Od 31 ocenjenih držav v regiji jih je namreč le šest izboljšalo svoje rezultate, 19 pa jih je poslabšalo. Nekatere članice EU so dosegle celo zgodovinsko najslabši rezultat, in sicer Avstrija, Francija, Nemčija in Madžarska. Slovenija je medtem dosegla oceno 60 od 100 točk. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke.

Indeks zaznave korupcije ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Omenjeni indeks uporablja lestvico od 0 do 100, pri čemer 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.