Slaba turistična sezona: 'Budva na vrhuncu sezone izgleda kot spomladi'

Letošnja turistična sezona je razgalila vse težave, s katerimi se Budva sooča že več let – od praktično neobstoječe strategije razvoja turizma, nejasnega koncepta, ali želi biti butična ali množična turistična destinacija, mesto za zabavo ali kraj za oddih, do tega, da jo osredotočanje samo na določene trge drago stane. Vse našteto je privedlo do tega, da Budva na vrhuncu turistične sezone izgleda kot v predsezoni, poroča črnogorski portal Vijesti. 

Po podatkih Turistične organizacije (TO) Budva od plaže Jaz do Buljarice trenutno počitnikuje 29.707 turistov, kar je za petino manj kot v enakem obdobju lani. V zasebnih namestitvah je nastanjenih 15.750 gostov, kar je 32 odstotkov manj kot sredi julija lani, v hotelih pa je prijavljenih 12.984 turistov, kar je sedem odstotkov manj kot lani. Od skupnega števila gostov jih 3.130 prihaja iz Rusije, 2.275 iz Ukrajine, 4.587 iz Srbije, 1.437 pa iz Bosne in Hercegovine. 

Razlog, da je trenutno zasedena le tretjina zasebnih nastanitev v mestu in da se s polnimi kapacitetami ne morejo pohvaliti niti hotelirji, turistični delavci vidijo v odsotnosti ukrajinskih in ruskih gostov ter turistov iz regije, ki so tradicionalno poskrbeli za dober obisk na vrhuncu poletja. Njihovega pomanjkanja gosti iz drugih držav ne morejo nadomestiti, opozarjajo. Prepričani so, da so rezultati še slabši od uradnih.

Član gostinskega združenja Budva, hotelir Ivan Ivanović, je za Vijesti povedal, da je letošnja sezona pod vsemi pričakovanji. "Razlogov za to je veliko. Mislim, da smo bili preveč optimistični glede na zelo dober obisk v predsezoni. V tistem obdobju smo imeli veliko turistov iz Skandinavije, Nemčije, Francije, Velike Britanije ... Vedeti pa bi morali, da gre za goste, ki sicer radi pridejo v predsezoni in le redko dopustujejo v tem obdobju. Mislim, da je vsaka izjava turističnih delavcev, ministrstva za turizem in Nacionalne turistične organizacije, da bomo v prihodnjem letu ali dveh nadomestili ruski in ukrajinski trg, skrajno neresna. Na splošno je strategija oz. pomanjkanje le-te, in to, da se opiramo samo na te trge, najboljši dokaz, da je to povsem napačno," je poudaril. 

Opozoril je, da je tudi število gostov v hotelih precej nižje kot lani. "Da ne omenjam zasebnih nastanitev, ki so jih v tem obdobju napolnili predvsem gosti z vzhoda in regije. Zdaj plačujemo ceno za vse, kar smo naredili v zadnjih letih – pomanjkanje resne strategije, ki bi nadomestila izpad določenega trga. Tukaj mislim na ministrstvo za turizem, NTO, morda tudi pomanjkanje komunikacije med zunanjim ministrstvom in ministrstvom za turizem, ki spremlja geopolitiko in sprejema določene odločitve. Če vemo, da je Črna gora po deležu turizma v BDP prepričljivo na prvem mestu v Evropi, nam to pove, da moramo nekatere odločitve sprejemati veliko pametneje." 

Dejstvo je, je še dodal, da so hoteli "prepuščeni samim sebi". "V času nekdanje Jugoslavije smo imeli resne organizatorje potovanj, ki so k nam pripeljali skupine turistov iz Zahodne Evrope. Danes imamo turiste, ki prihajajo z letali enkrat ali dvakrat tedensko in ostanejo manj kot sedem dni, kar je zagotovo velik problem. Če ne bomo naredili resnega preobrata, se bomo težko vrnili v leto 2019," opozarja. 

Nezapolnjenih kar 70 odstotkov zasebnih namestitev 

Tudi direktorica Združenja ponudnikov zasebnih namestitev v Črni gori Branka Džoganović je za Vijesti povedala, da je zasedenost zasebnih namestitvenih kapacitet v vrhuncu turistične sezone le okoli 30-odstotna. "Precej večji obisk glede na potrjene rezervacije pričakujemo okoli 20. julija. Večinoma gre za goste iz regije in zamejstva. Prav tako obstaja določeno število gostov, ki pridejo brez rezervacije oz. najave. V primerjavi z napovedmi, ki smo jih imeli v pripravljalnem obdobju, pa je zasedenost zmogljivosti bistveno nižja, kar se je pokazalo že maja, in to bi moral biti signal, da moramo nekaj narediti. Še vedno namreč delujemo stihijsko, neorganizirano na lokalni ravni in to vsako leto plačamo s čedalje krajšo sezono. To ne velja le za Budvo, ampak bolj ali manj za vse občine," je izpostavila. 

Po njenih besedah so se že marca začele težave v letalskem prometu, odpovedanih je bilo na tisoče poletov. "To je povzročilo velike težave individualnim gostom in jasno je, da ne moremo računati na večje število turistov, ki bodo prišli z letali." 

Slaba sezona se odraža tudi v manjšem povpraševanju po najemu vozil. "Glede na visoke cene goriv, na katere ne moremo vplivati, bi bilo treba na nivoju mesta oblikovati in oglaševati nabor ugodnosti za goste – ugodnejše cene parkiranja, ugodnejše cene najema ležalnikov in senčnikov na plaži, ugodnejše cene za avtobuse, ki vozijo organizirane skupine. Lahko bi spustili ceno cestnine za predor Sozina ... Podražile so se trajektne vozovnice, tudi prizori slabo nadzorovanih vsakodnevnih prometnih zamaškov niso dobri ..." našteva. 

A samo cenovno ugodne zasebne nastanitve destinacije ne morejo narediti dostopne. "Vsak se mora zavedati svoje odgovornosti in prispevati. Tisto, kar je na neki destinaciji predrago, je vedno bolj vidno in močneje odmeva. Tisti del ponudbe, ki je realen in dostopen, mora najti način, da bo bolj viden in dostopen. Nihče ne bo slikal računa za ležalnike, za katere je plačal 10 ali 15 evrov, bodo pa tistega za 30 ali 50 evrov. Ne bodo tarnali, če bodo plačali 20 evrov za večerjo, bodo pa, če bodo za pivo odšteli 5 evrov," poudarja. 

Pravi sicer, da njihovo združenje dobro sodeluje s prej omenjenimi institucijami. "Z našimi predlogi so seznanjeni in verjamem, da bomo zelo kmalu začeli z novim sklopom aktivnosti. Edina rešitev za izboljšanje je, da pristojne lokalne in državne institucije vzpostavijo organiziran, usklajen sistem, ki bo deloval 12 mesecev in v katerem bodo vsi delali na istem cilju – ustvarjanju, promociji in prodaji privlačnega turističnega produkta."