Alternativa za Nemčijo (AfD) je sicer v anketah nekaj časa kraljevala na prvem mestu. A sodeč na projekcije je zdaj osvojila okoli 30 odstotkov, kar je sicer še vedno okoli sedem odstotnih točk več kot na zadnjih volitvah.
Nemški socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza pa je uspelo osvojiti okoli 31 odstotkov glasov, s čimer so okrepili podporo.
Tretje mesto si delijo krščanski demokrati (CDU) in levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) z okoli 12 odstotki podpore, pri čemer trenutno malo bolje kaže BSW.
Koalicijski Zeleni pa so utrpeli veliko izgubo v primerjavi z zadnjimi volitvami, saj so osvojili okoli pet odstotkov, pred petimi leti pa skoraj 11. Levica je medtem osvojila okoli tri odstotke glasov. Obema strankama tako grozi, da bi lahko ostali zunaj parlamenta, saj je volilni prag postavljen pri petih odstotkih.
Ministrski predsednik Dietmar Woidke (SPD) je že pred volitvami napovedal, da želi ostati v vladi le, če bodo socialdemokrati premagali AfD. V Brandenburgu od leta 2019 vlada koalicija SPD, CDU in Zelenih. Kako bi lahko bila videti prihodnja koalicija, še ni znano. AfD ima le malo možnosti za sestavo vlade, saj z njo nihče ne želi oblikovati koalicije. Urad za zaščito ustave v Brandenburgu jo sicer uvršča v kategorijo domnevnih desničarskih skrajnežev.
SPD, ki skupaj z Zelenimi in liberalci (FDP) na zvezni ravni tvori vse manj priljubljeno vladno koalicijo, je sicer na volitvah v Turingiji in na Saškem doživela hud poraz, slabo pa se je odrezala tudi na junijskih evropskih volitvah. Ob morebitnem novem slabem rezultatu v Brandenburgu, kjer socialdemokrati sicer prevladujejo vse od padca berlinskega zidu, se je napovedovalo negotovo politično prihodnost Scholza.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.