Na Nizozemskem zmagal desničarski Wilders, ki ima zaradi groženj 24-urno varovanje

Drugouvrščena koalicija zelenih in laburistov Fransa Timmermansa si je po posodobljenih projekcijah zagotovila 25 sedežev v parlamentu. Desnosredinska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) odhajajočega premierja Marka Rutteja naj bi osvojila 24 sedežev, stranka Nova družbena pogodba (NSC) pa 20, poroča britanski BBC.

Nizozemska bo po 13 letih, ko je bil na čelu vlade Rutte, dobila novega premierja. Po preštetju vseh glasov se bodo začela pogajanja za oblikovanje koalicije. Kljub zmagi stranke PVV za zdaj še ni znano, ali bo Wildersu uspelo sestaviti koalicijo. Za večino v parlamentu bo potreboval podporo najmanj dveh strank.

Čestitke Wildersu 

"Čestitke Geertu Wildersu in Stranki za svobodo (PVV) za spektakularen nastop na parlamentarnih volitvah, ki potrjuje vse večjo podporo obrambi nacionalnih identitet," je francoska skrajna desničarka Le Pen zapisala na družbenem omrežju X.

Madžarski premier Viktor Orban je v čestitki Wildersu na omrežju X pozdravil "veter sprememb" na Nizozemskem.

Vodja italijanske desne stranke Liga Matteo Salvini je prijatelju Wildersu poslal sporočilo SMS z izrazi podpore, so po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočili iz Lige.

"Povsod v Evropi si državljani želijo političnih sprememb!" pa je po novici, da sta Wilders in njegova PVV glede na vzporedne volitve prepričljivo zmagala, na omrežju X zapisala nemška skrajno desna AfD.

Podobno je ocenil tudi predsednik španske skrajno desne stranke Vox Santiago Abascal. Kot je zapisal na omrežju X, vedno več Evropejcev na ulicah in pri volilnih skrinjicah zahteva, da se branijo njihovi narodi, meje in pravice.

Sporočilo Wildersu je poslal tudi vodja flamske skrajno desne stranke Vlaams Belang Tom Van Grieken. "Jasno je: prebivalstvo si želi resničnih sprememb. Ne le na Nizozemskem, ampak tudi v Flandriji," je poudaril po navedbah Anse, ob tem pa objavil fotografijo s svojim dolgoletnim nizozemskim prijateljem. Dodal je, da se bodo zmage strank, kakršni sta njuni, vrstile po vsej Evropi.

Wilders napovedal zmanjševanje prihodov prosilcev za azil

Wilders je v prvem odzivu po objavi izidov vzporednih volitev izpostavil, da bo Nizozemska spet postala nizozemska in obljubil, da bo njegova stranka poskrbela za zmanjšanje prihodov prosilcev za azil. Druge stranke je pozval k sodelovanju, čeprav so pred volitvami številne izpostavljale, da z njim ne bodo šle v vladajočo koalicijo.

'Nizozemski Trump', ki je predlagal 'davek na naglavne rute'

Parlament je bil od nekdaj idealna arena za politika z značilnimi platinasto svetlimi lasmi, zaradi česar se ga je prijel tudi naziv "nizozemski Trump". Njegovi napadi na migrante, Evropo in druge poslance redno povzročajo ogorčenje.

Prihaja iz Venla ob meji z Nemčijo in je mojster sloganov - nekoč je pozval k uvedbi davka za muslimanske ženske, ki nosijo naglavne rute - "davek na naglavne rute" ga je poimenoval.

Želi prepovedati mošeje, Koran primerja s Hitlerjevim delom Moj boj, islam je po njegovem prepričanju fašistična ideologija. Po verbalnem napadu na Maročane brez primere leta 2014 ga je sodišče spoznalo krivega žalitve skupine prebivalstva, on pa je sojenje označil za politični poskus, da bi ga utišali.

Med tokratno volilno kampanjo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami pa je bil skrajno desni politik netipično očarljiv in spravljiv. Boj proti islamu je bil celo pripravljen začasno opustiti. Tako je v enem od redkih televizijskih intervjujev glede politike stranke dejal, da "islam ne bo nikoli izginil iz naše DNK, toda prednost imajo zdaj očitno druga vprašanja".

Wilders še nikoli ni bil tako blizu oblasti in položaju premierja. Leta 2010 je sicer sobival z manjšinsko vlado pod vodstvom predsednika vlade Marka Rutteja, a je sodelovanje leta 2012 propadlo.

Analitik: Politična slika na Nizozemskem zdaj bistveno bolj polarizirana

Rezultat volitev na Nizozemskem ne pomeni absolutne zmage skrajne desnice, je pa politična slika v državi sedaj videti bistveno bolj polarizirana, je za STA ocenil politični analitik Marko Lovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ob tem je opozoril, da so pot do zmage skrajno desne stranke PVV Geerta Wildersa tlakovale vladajoče stranke.

"Na Nizozemskem se govori o zmagi PVV predvsem zato, ker je bil rezultat nepričakovan. Ne gre pa za absolutno zmago in še vedno ostaja nejasno, ali bo Wildersu uspelo oblikovati koalicijo," je pojasnil Lovec. Spomnil je, da so ga pred volitvami številne stranke skušale izolirati, a mu bo kljub temu njegov prepričljiv rezultat zdaj dopustil možnost oblikovanja koalicije.

Osrednja tema volitev so bile migracije, kar pa je bila po mnenju Lovca krivda vladajočih desnosredinskih strank. Te so namreč dostikrat uporabljale lažne argumente v zvezi s tem, kdo prejema socialno pomoč in kakšen je obseg problematike migracij, s tem pa so demotivirale določene volivce in same tlakovale pot vzponu skrajne desnice.

Opozoril je, da ima stranka PVV veliko skrajnih stališč do priseljevanja, muslimanov, članstva v EU in nizozemskega položaja neto plačnice v EU, Wilders pa nasprotuje tudi vojaški podpori Ukrajine. Ob tem je poudaril, da so tudi nekatere levosredinske stranke izboljšale svoj rezultat na Nizozemskem, kjer je sedaj politična slika videti bistveno bolj polarizirana.

Številni analitiki trdijo, da se scenarij na Nizozemskem verjetno ne bo odvil tako kot v Italiji, kjer je premierka Giorgia Meloni ob prihodu na oblast spremenila nekatera svoja bolj konservativna stališča. Tudi v Franciji je skrajna desničarka Marine Le Pen omilila svoja stališča do vojne v Ukrajini in se osredotočila bolj na vprašanja šibkosti EU in migracij.

Pojasnil je, da imajo skrajno desne stranke v Evropi pogosto težave z iskanjem legitimnosti in večinske podpore med volivci. "Na vzhodu Evrope lahko to počnejo s podrejanjem medijskega aparata, na zahodu Evrope, kjer so drugačne tradicije, pa imajo več izzivov," je ocenil.

Te izzive na zahodu skušajo zaobiti z uporabo skrajne retorike in posledično polarizacijo političnega prostora. "Ampak to je lahko zelo nehvaležno z vidika vladanja in privede tudi do močne protimobilizacije," je dodal.

Nekatere skrajno desne stranke lahko ob prihodu na oblasti omilijo svojo retoriko in si le občasno poslužujejo nekonvencionalnih potez za to, da pokažejo, da so drugačni od doslej vladajoče politike. "To pa lahko počasi uspava tako njih kot njihove volivce," je dejal.

Skrajno desne stranke na oblasti pogosto skušajo omejiti pravico do azila, uvajajo mejne nadzore in napadajo Bruselj. "Zdi se, da hočejo nekoga prikazati kot krivega za nastalo situacijo. Črpajo iz nezadovoljstva ljudstva, a ne podajajo nekih bistvenih rešitev," je dodal.

Dejavniki, ki so pripomogli k porastu desnice v Evropi, so predvsem migracije in gospodarska negotovost ter posledične družbene spremembe. "To je problem predvsem na zahodu, kjer obstaja tradicija migracij, a države nikoli niso resno naslavljale vseh izzivov, ki jih te lahko prinašajo," je dejal Lovec.

Države so namreč pogosto sprejemale migrante, ker je to nižalo stroške in ceno dela ter ohranilo gospodarski razvoj. "Niso pa bile pripravljene plačati stroška enakopravne integracije, kar je vidno predvsem pri drugi generaciji. Otroci migrantov si želijo imeti enake možnosti za šolanje, zdravstvo, bivanje, ampak jih enostavno nimajo. Gre za neke vrste sistemsko diskriminacijo, zaradi katere ne morejo uspeti na enak način kot ostali," je opozoril.

Generacije migrantov so tako prisiljene opravljati manj plačana dela, spopadajo pa se tudi z vedno večjo konkurenco novih migrantov in domačo manj plačano delovno silo. Zaradi nereševanja omenjene problematike leve stranke izgubljajo podporo, desne pa postajajo glas tistih, ki morajo tekmovati s prišleki.

"Pri tem je tudi prisotnega veliko populizma, pretiravanja, povezovanja migracij z nasiljem in širjenja strahu pred islamizacijo. Ljudje temu nasedajo, ker imajo občutek, da se družba spreminja," meni Lovec.

Ob tem je opozoril tudi na staranje družbe in volivcev. "Če pogledamo demokracije 50 ali 100 let nazaj, je bil povprečni volivec mlada oseba, ki je imela službo, otroke in neko drugačno perspektivo. Danes pa so povprečni volivci starejše osebe, ki so manj naklonjene družbenim spremembam," je ocenil.

Desne stranke pogosto skušajo delati več tudi na nataliteti, s čimer pa lahko ogrožajo prizadevanja za enakopravno vključenost moških in žensk.

"Ženske, ko dosežejo visokošolsko izobrazbo, niso več pripravljene imeti treh ali štirih otrok, ker to onemogoča njihovo kariero. Tudi če bi z nekimi subvencijami dosegli to, da bi se ženske odločale za več otrok, bi to vplivalo na trg delovne sile šele čez 20 let," je še dodal.