Skoraj vse članice Nata povečale sredstva, namenjena vojski

Skupno so vojaški izdatki v svetu v letu 2020 narasli za 2,6 odstotka na skoraj 2000 milijard dolarjev oziroma 1650 milijard evrov. Ob hkratni recesiji oziroma globalnemu zmanjšanju BDP so ti izdatki kot delež BDP narasli z 2,2 odstotka v letu 2019 na v povprečju 2,4 odstotka BDP lani. Gre za največje letno povečanje od finančne krize leta 2009.

Kar 62 odstotkov vseh vojaških izdatkov na svetu je sicer namenilo vsega pet držav - ZDA, Kitajska, Indija, Rusija in Velika Britanija. Na šestem mestu sledi Savdska Arabija. Pri tem še naprej močno prednjačijo ZDA, ki so bile lani odgovorne za kar dve petini, natančneje 39 odstotkov skupnega zneska oziroma 778 milijard dolarjev. To je za 4,4 odstotka več kot leta 2019. Pod prejšnjim predsednikom Donaldom Trumpom se je vojaška poraba tri leta zaporedoma povečevala, potem ko se je pred tem sedem let zmanjševala.

Kitajski vojaški izdatki so se medtem lani povečali že 26. leto zapored in dosegli 252 milijard dolarjev. Za obdobje 2011-2020 je Stockholmski mednarodni raziskovalni mirovni inštitut (Sipri) za Kitajsko izračunal kar 76-odstotno povečanje.

Tudi skorajda vseh 30 članic zveze Nato je lani povečalo sredstva, namenjena vojski, in vse več je takih, ki dosegajo cilj zavezništva o najmanj dveh odstotkih BDP za obrambo. Leta 2019 jih je bilo devet, lani 12, med njimi prvič po letu 2009 tudi Francija. Res pa je, da so nekatere države ta cilj dosegle bolj zaradi zmanjšanja svojih BDP kot dejanskega povečanja vojaške porabe.

V Evropi so se vojaški izdatki lani povečali za v povprečju štiri odstotke. Nemčija je svoje vojaške izdatke lani povečala za 5,2 odstotka na skupno 52,8 milijard dolarjev, kar je v primerjavi z letom 2011 28-odstotno povečanje. Nemčija se tako na lestvici držav, ki za vojsko namenjajo največ, uvršča na sedmo mesto, sledi ji Francija na osmem.

Le peščica držav je medtem lani zmanjšala predvidene izdatke za orožje, vojaško opremo in vojake ter del tega denarja preusmerila v odziv na pandemijo. Med njimi sta Čile in Južna Koreja, sta pa sicer svoja vojaška proračuna v primerjavi s prvotnimi načrti lani bistveno zmanjšali tudi Rusija in Brazilija - Rusija na primer za 6,6 odstotka, čeprav je bil še vedno za 2,5 odstotka višji kot leta 2019.

Na sploh je pandemija novega koronavirusa, kot ugotavljajo pri Sipriju, privedla do zanimivega fenomena: BDP se je v večini držav zmanjšal, obrambni proračuni pa so istočasno ostali večinoma nespremenjeni, kar dejansko pomeni, da se je potrošnja za oborožitev relativno povečala. "S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da pandemija ni imela večjega vpliva na globalne vojaške izdatke v letu 2020. Bomo pa še videli, ali bodo države ohranile to raven vojaških izdatkov tudi v drugem letu pandemije," je ocenil raziskovalec Siprija Diego Lopes da Silva.

Letno poročilo Siprija velja za najobsežnejši nabor podatkov o vojaški porabi na svetu. Inštitut iz Stockholma se zanaša tako na uradne podatke vlad o njihovih obrambnih proračunih kot tudi na druge vire in statistike, njihove številke pa se zato pogosto razlikujejo od tistih, ki jih posredujejo zveza Nato ali posamezne države.