Skoraj pol leta od začetka stavke zdravnikov, kaj se je spremenilo?

"Žal v iskrene namene vlade kljub prizadevanjem članov vladne pogajalske skupine vedno bolj dvomimo. Zdi se, da se moči bolj usmerjajo v javno diskreditacijo zdravniškega sindikata, namesto v iskanje rešitev," so poudarili v Fidesu. Dodali so, da jih omenjeno žalosti, saj da si slovensko javno zdravstvo tega ne zasluži.

Če dogovora med sindikatom in vlado ne bo, bodo edini poraženci javni zdravstveni sistem in pacienti, so opozorili. Rešitev stavkovnih zahtev po njihovem prepričanju ni mogoča brez "pogumne vlade, ki se ne boji ostalih sindikatov, ki zastopajo stališča, da se nič konkretnega v plačnem sistemu ne sme spremeniti".

Ob tem so spomnili, da je vlada z novelo Zakona o zdravniški službi, za katero bodo v Fidesu po napovedi kmalu zahtevali ustavno presojo, zelo omejila stavkovne aktivnosti. Novela po njihovih navedbah zdravnikom praktično popolnoma onemogoča stavko, saj morajo opravljati najrazličnejše zdravstvene storitve in administrativne naloge.

Fides se z vladno pogajalsko skupino sicer še naprej redno srečuje, tudi v poletnih mesecih. Spomnili so, da sta se strani pred dobrima dvema mesecema dogovorili, da vsebine pogajanj javno ne bosta komentirali.

Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel se bosta pogajalski skupini naslednjič sestali v prihajajočem tednu. "Zaenkrat obe strani pristopata zelo aktivno. Upam, da se bo tako nadaljevalo, dokler da ne pridemo do rešitve," je poudarila. Na vprašanje, kako blizu oziroma daleč je dogovor, je odgovorila, da ne ve, saj med pogajanji odpirajo nove teme. Vseeno pa verjame, da bodo z rednimi srečanji ter odprtostjo in pripravljenostjo obeh strani prišli do rešitve.

V času stavke zraslo število čakajočih

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so izvajalci v ambulantah družinske medicine v obdobju od januarja do maja letos skupaj opravili 83.310 ali 1,6 odstotka več obravnav kot v enakem obdobju lani. Izvajalci v zobozdravstveni dejavnosti so opravili 32.989 ali 2,9 odstotka več obravnav kot v enakem obdobju lani. Izvajalci v specialistični ambulantni dejavnosti pa so opravili 16.698 ali 1,2 odstotka več obravnav.

So pa medtem izvajalci v akutni bolnišnični dejavnosti obravnavali 1999 ali 1,4 odstotka manj primerov. Ob tem so zasebniki s koncesijo opravili 6,1 odstotka manj operacij, javne bolnišnice pa 1,2 odstotka manj operacij.

Na ZZZS poudarjajo, da je pri interpretaciji podatkov treba upoštevati, da so bile vse dejavnosti v obdobju od januarja do maja 2023 plačane po realizaciji oziroma količinsko neomejene. Letos pa so nekatere zdravstvene dejavnosti plačane samo do izpolnitve plana, kar je lahko vzrok za manjšo realizacijo storitev v akutni bolnišnični obravnavi v letošnjem letu.

V času stavke je medtem po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje zraslo število čakajočih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo. Skupni podatki za diagnostične storitve, terapevtske storitve in prve preglede kažejo, da je 1. februarja letos nad dopustno dolgo dobo čakalo 415.207 oseb. 4. julija pa 480.670 oseb.

"Razmere so v najslabšem primeru ostale enake"

"Statistika v bistvu zelo malo pove (...) Bistven podatek o tem, ali je javno zdravstvo v dobri kondiciji, je dejstvo, ali bolniki v razumnem roku pridejo do strokovne obravnave in terapije," je poudaril podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Rok Ravnikar. Po njegovem mnenju se ne dela dovolj na tem, da bi kapacitete javnega zdravstva sledile potrebam bolnikov.

"Preteklo je še pol leta, ko so razmere v najslabšem primeru ostale enake, zelo verjetno pa so se marsikje tudi poslabšale," je ocenil. Po njegovih besedah je nujno zagotoviti boljše pogoje dela, boljšo organizacijo in manj delovnih obremenitev.

Ravnikar kot družinski zdravnik deluje na primarni ravni zdravstva. Tam je večina sprememb po njegovi oceni prinesla poslabšanje delovnih pogojev, četudi vladni predstavniki pravijo, da so "marsikaj naredili". "Za večino ukrepov smo že vnaprej vedeli, da žal ne bodo imeli pravega učinka," je opozoril.

Spomnimo

Sindikat Fides je 9. januarja sprva stavkal opozorilno, nato pa je 15. januarja začel splošno stavko do preklica. V sindikatu so ob napovedi stavke lanskega decembra med drugim izrazili željo po sklenitvi dveh aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, v katerih bi določili karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij z dvigom plač starejšim zdravnikom.

Z začetkom marca, ko so se uveljavili umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo, se je stavka nekoliko zaostrila. V nekaterih bolnišnicah je del zdravnikov sicer kasneje zopet podpisal soglasja. V sindikatu pa so opozorili, da številni zdravniki tudi po koncu stavke soglasja ne bodo več podpisali.

Po podatkih Fidesa so zaradi umika soglasij v določenih bolnišnicah težave, ker predstojniki umikov ne spoštujejo, saj sicer ne bi uspeli pripraviti poletnih delovnih razporedov.