Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je že v začetku letošnjega leta ocenila, da so mednarodni prihodi v letu 2020 zaradi pandemije covida-19 upadli za 70 do 75 odstotkov, kar na svetovni ravni predstavlja izgubo ene milijarde mednarodnih prihodov turistov. Po njeni takratni oceni je bilo zaradi tega neposredno v turizmu ogroženih od 100 do 120 milijonov delovnih mest.
Številke so še nazornejše, če ob tem spomnimo, da je bilo leto 2019 deseto leto zaporedne rasti v turizmu, ko smo na svetovni ravni zaznali 1,5 milijarde prihodov mednarodnih turistov. Turistični sektor je v zadnjih letih do leta 2019 presegal povprečno rast gospodarstva in predstavljal ključno panogo v številnih naprednih in razvijajočih se družbah, so ob januarski objavi ocene UNWTO sporočili s Slovenske turistične organizacije.
Današnjo objavo poročila UNWTO pa je generalni sekretar Zurab Pololikashvili pospremil z mislijo: "Turizem za milijone ljudi predstavlja rešilno bilko, pospešitev cepljenja za zaščito skupnosti in podporo varnemu zagonu turizma pa je kritičnega pomena za ponovno zaposlovanje in ustvarjanje močno potrebnih finančnih virov." Ob tem je spomnil, da so od mednarodnega turizma močno odvisne tudi mnoge države v razvoju.
Zaradi ustavitve letalskega prometa 2.018 milijard evrov izgube v turizmu
Ob pojavu novega koronavirusa se je letalski promet lani skorajda povsem ustavil, saj so številne države prepovedale nenujna potovanja. To je v turizem in z njim povezane sektorje lani navrtalo 2.018 milijard evrov globoko luknjo, če ne bo ustrezne distribucije cepiv zoper covid-19, pa bi lahko do podobno velike izgube prišlo tudi letos, navaja poročilo.
Letalski prevozniki so zaradi koronske krize lani zabeležili 60 odstotkov manj prihodkov od prodaje, so novembra lani izračunali v Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA).
Stopnje precepljenosti se po svetu močno razlikujejo
V nekaterih državah je tako s cepivom zaščiten manj kot odstotek prebivalstva, v drugih pa več kot 60 odstotkov. Gospodarska škoda bo po pričakovanjih večja v tistih državah, kjer so stopnje precepljenosti nižje.
Škoda, ki jo neenakomerna precepljenost povzroča v državah v razvoju, bi lahko predstavljala do 60 odstotkov izgube svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Prav te države so lani zabeležile največje, med 60- in 80-odstotne padce turističnih prihodov.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.