Sklepna izjava voditeljev G20 izrecno ne omenja ruske agresije

Pred vrhom G20 so se pojavile ocene, da bi se dvodnevno srečanje lahko končalo brez skupne izjave. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob prihodu v New Delhi v petek menil, da bo letos verjetno nekaj držav težje prepričati, da se v sklepni izjavi ostro obsodi Rusijo, ki je sicer del G20, zaradi vojne v Ukrajini.

A kot kaže, se je vrhu pod predsedujočo Indijo vendarle uspelo uskladiti glede sklepne deklaracije. Del besedila sprejete izjave, ki se nanaša na vojno v Ukrajini, naslavlja tako zahteve Rusije kot Zahoda, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Moskva je tako dosegla, da ruske agresije proti Ukrajini ne obsojajo več izrecno, kot je bilo to v lanski izjavi vrha G20 na Baliju. Namesto tega se izjava glede vojne v Ukrajini sklicuje samo na ustrezne resolucije Varnostnega sveta ZN. Na drugi strani pa je Zahodu po poročanju dpa uspelo izpogajati formulacijo, po kateri se morajo "vse države vzdržati grožnje s silo ali njene uporabe proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države".

Poleg tega izjava vsaj posredno kritizira ruske grožnje z jedrskim orožjem. "Uporaba ali grožnja z uporabo jedrskega orožja je nedopustna," piše v izjavi, kot je to po poročanju dpa predlagala Indija skupaj z Južno Afriko, Brazilijo in Indonezijo.

Za Moskvo naj bi bilo še posebej pomembno, da besedilo obravnava tudi ruske zahteve po omilitvi zahodnih sankcij. V izjavi tako pozivajo k zagotovitvi "takojšnjih in neoviranih pošiljk žita, hrane in gnojil iz Ruske federacije in Ukrajine". To naj bi bilo potrebno za zadovoljitev potreb držav v razvoju, zlasti tistih v Afriki.

"Na podlagi trdega dela vseh ekip je prišlo do soglasja o izjavi vrha voditeljev skupine G20 v New Delhiju," je dejal Modi na srečanju in ob tem naznanil sprejetje deklaracije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz krogov delegacij so pred tem poročali, da se je med pogajalci odvijal hud boj glede besedila sklepne izjave med 20 članicami skupine. Zahod naj bi se soočil z zavezništvom Kitajske in Rusije, še navaja dpa.

Peking velja sicer za najpomembnejšega mednarodnega partnerja Moskve in še ni obsodil ruske agresije proti Ukrajini.

Ključne članice G20 razdeljene glede ruske agresije proti Ukrajini

Iskanje soglasja med članicami je v zadnjih letih vse težje, saj so ključne članice G20 globoko razdeljene glede ruske agresije proti Ukrajini in tudi glede financiranja boja proti podnebnim spremembam. Ta tema je bila ob Ukrajini v ospredju vrha.

Sklepna izjava sicer ne vsebuje poziva k dokončni opustitvi fosilnih goriv. Namesto tega voditelji skupine G20, ki predstavlja 80 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, priznavajo, da v skladu s priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija "zahteva hitro, globoko in trajno zmanjšanje globalnih emisij toplogrednih plinov za 43 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 2019".

V izjavi so še navedli, da podpirajo prizadevanja za potrojitev zmogljivosti obnovljive energije na svetovni ravni do leta 2030, hkrati pa so obljubili, da bodo okrepili ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.

Dvodnevni vrh G20, ki se bo zaključil v nedeljo, poteka pod sloganom Ena Zemlja, ena družina, ena prihodnost. Srečanja skupine se tokrat prvič ne udeležuje kitajski voditelj Xi Jinping, prav tako v New Delhi ni prišel ruski predsednik Vladimir Putin.

Ukrajina kritična do skupne izjave voditeljev

Kot je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo, izjava "ni nič, na kar bi lahko bili ponosni". Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je dodal še, da bi udeležba ukrajinske strani udeležencem omogočila boljše razumevanje razmer. Sicer se je zahvalil zahodnim državam, ki so si prizadevale za izrecno obsodbo Rusije. Nikolenko je na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, objavil svoje popravke skupne izjave.

Tudi svetovalec ukrajinskega predsednika, Mihajlo Podoljak, je že pred samim vrhom opozoril, da bo tudi najmanjša odprava sankcij proti Rusiji ali kakršne koli razprave, ki nakazujejo na takšno možnost, imela velike posledice. "To neposredno spodbuja Rusijo, da nadaljuje z aktivnimi bojnimi operacijami, podaljšuje konflikt in stopnjuje vojno. To pa bo izzvalo še obsežnejšo uporabo genocidnih in terorističnih praks."

Skupini G20 se pridružuje Afriška unija

"V dogovoru z vsemi vami bi rad povabil predsedujočega Afriški uniji, naj zasede sedež stalne članice G20," je po poročanju tujih tiskovnih agencij v uvodnem nagovoru dejal Modi. Predsednik Komorov Azali Assoumani, ki je trenutno na čelu AU, je nato stopil do Modija in ga objel.

Poteza je bila v veliki meri pričakovana, kot pišejo tuje tiskovne agencije, pa gre za pomembno diplomatsko zmago za Modija. Tega prihodnje leto čakajo nacionalne volitve in se je tudi kot gostitelj vrha G20 želel izkazati kot mednarodni državnik. Okrepitev vloge globalnega juga je bil eden od njegovih ciljev.

Zaenkrat je edina skupina držav, ki je članica G20, Evropska unija. Michel je pozdravil sprejem AU. "EU je bila trdna podpornica te pobude," je zapisal na omrežju X in dodal, da se veseli tesnega sodelovanja.

Zadovoljstvo, da za mizo G20 sedi tudi Afriška unija, je izrazila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. "To je korak v smeri pravičnejše globalne arhitekture, za katero si je Slovenija vedno prizadevala. Le skupaj se lahko uspešno lotimo številnih skupnih izzivov - od prehranske varnosti do zelenega prehoda," je ministrstvo navedlo njene besede na družbenem omrežju X.