Škandal trese nemško politiko: na tisoče lažnih vizumov za Afganistance in Sirce

Nemška koalicija si še ni povsem opomogla od polomije na evropskih volitvah, ko se je že zapletla v nov škandal. In to na področju, zaradi katerega so glasove izgubljali že na volitvah – pomanjkanje transparentnosti, ko gre za migracije. 

Uradniki zunanjega ministrstva so bili pod preiskavo več kot eno leto. Sum, o katerem je prva poročala revija Cicero, pa: uslužbencem nemškega konzulata v Islamabadu v Pakistanu naj bi naročili, naj izdajo vizum za Nemčijo moškemu po imenu Mohammad G. – vedoč, da je njegov potni list ponarejen. 

Zdaj Focus poroča, da naj bi v zadnjih petih letih v Nemčijo z napačnimi dokumenti po navodilih zunanjega ministrstva vstopilo na tisoče ljudi. V škandal naj bi bilo vpletenih več nemških veleposlaništev in konzulatov. Večina tistih, ki so vstopili v državo, naj bi pozneje zaprosila za azil v Nemčiji.

Pritisk na zvezno zunanjo ministrico Annaleno Baerbock (Zeleni) se zdaj povečuje tudi osebno, poroča Berliner Zeitung. Porajajo se vprašanja, kot so: ali so uradniki na njenem ministrstvu osebju veleposlaništva iz ideoloških razlogov naročili, naj kljub vsem pomislekom izdajo vizume? Ali pa gre morda za obsežno korupcijo – kot v vizumski aferi pod nekdanjim zunanjim ministrom zelene stranke Joschko Fischerjem? Pristojni naj bi preiskovali, a tiskovna predstavnica berlinskega javnega tožilstva Karen Häßer je v odgovor na povpraševanje Berliner Zeitung dejala: "Da bi zaščitili tekočo preiskavo, natančnejših informacij ni mogoče izdati." 

Nemško zunanje ministrstvo se je nato danes le odzvalo na javna poročanja. Zavrnili so navedbe, da bi v zadnjih petih letih v Nemčijo vstopilo več tisoč ljudi z nepopolnimi ali očitno ponarejenimi dokumenti. Urada državnega tožilstva v Berlinu in Cottbusu vodita tri preiskave, ki zajemajo skupno manj kot dva ducata primerov Afganistancev, ki so v državo vstopili preko Pakistana, je povedal tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva v Berlinu.

Večina primerov naj bi vključevala ljudi s tako imenovanimi "proxy potnimi listi", ki da so izdani dokumenti v Afganistanu. Dokumenti so skoraj enaki navadnim afganistanskim potnim listom, jih pa pogosto prevzamejo tretje osebe - na primer sestra ali brat. Ker jih ni enostavno prepoznati, naj bi imeli  v tem primeru v Islamabadu v Pakistanu posebej usposobljene svetovalce za dokumente in vizume. Dodal je, da je "dodatna varnostna zanka zdaj vzpostavljena neposredno pred odhodom". 

Zatrdil je, da da je bila v primerih dveh čarterskih poletov z Afganistanci, nedvomno ugotovljena identiteta ljudi pred letom v Nemčijo. Uspešno so bili izvedeni tudi varnostni pregledi nemških oblasti. 

Očitkov, da s prirejenimi dokumenti niso vstopali le Afganistanci, ampak tudi Sirci, Turki, Pakistanci in državljani različnih afriških držav, ni komentiral.

Mediji so sicer poročali, da je bila vsaj v primeru Mahammada G. listina  "odprta po šivu, dvojni strani 1/2 - 47/48 in 3/4 - 45/46 sta bili odstranjeni in nadomeščeni z dvema novima, popolnoma ponarejenima dvojnima listoma. Potni list so nato ponovno zašili". 

Dogajanje je v Nemčiji precej odmevno. Na nedavnih evropskih volitvah je veliko glasov zbrala skrajno desna AfD. Podpore volivcev niso zamajali niti škandali, v katere so se zapletli pred volitvami. Vse več poznavalcev meni, da jim podpora ni tako naraščala, ker so dobra politična stranka, ampak ker ima vladna politika tako velike težave. In nov škandal je dodatna voda na mlin AfD v ozračju, ko so varnostne težave v državi vse večje – do te mere, da se pojavljajo ideje, da bi prepovedali nože. 

Poslanec AfD v bundestagu Stefan Keuter želi vedeti, ali se je "vse to" dogajalo z odobritvijo Baerbock "ali pa so deli pravnega oddelka zunanjega ministrstva živeli po svoje". Oboje je sicer za ministrico slabo in ima lahko resne posledice. Če je odobrila kršenje zakona, je sokriva. Če ni vedela za domnevna kazniva dejanja svojih zaposlenih, pa se postavlja vprašanje, kako vodi ministrstvo. Oba scenarija pod vprašaj postavljata njeno primernost za ministrsko funkcijo. 

Ni pa le skrajno desna opozicija AfD tista, ki od Baerbockove zahteva celovito izjavo o dogajanju na njenem ministrstvu. Znotraj koalicijskega semaforja je podpredsednik FDP Wolfgang Kubicki tisti, ki zahteva, da ministrica zadeve "izčrpno in takoj pojasni".

Thorsten Frei iz CDU pa izpostavlja varnostne vidike: "To spodkopava varnost naše države in zaupanje prebivalstva v vlado, če se dovoli vstop ljudem, ki očitno posredujejo lažne podatke o svoji identiteti. "

Sebastian Fiedler iz SPD vidi podobno tveganje: "Če se potrdi sum, da so bili med preverjanjem pred izdajo vizuma spodkopani običajni mehanizmi, bi to seveda lahko povzročilo potencialno varnostno tveganje."

Pristop zunanjega ministrstva ponazarja primer moškega, ki naj bi pobegnil iz Afganistana. Mohammad G. je leta 2022 zaprosil za vizum – zaradi česar so se nemški diplomati sprli v Islamabadu in na sedežu zunanjega ministrstva v Berlinu. Leta 2022 so uslužbenci urada za izdajo vizumov v Pakistanu izrazili precejšnje dvome o identiteti domnevnega begunca: verjetno je bil precej starejši od 14 let, glede na narečje pa je po njihovem prihajal iz Pakistana namesto iz Afganistana. Njihov zaključek: človek je "namerno zavajal".

V Berlinu so imeli povsem drugačno stališče: "Po podrobnem zaslišanju brata na ustni obravnavi dejansko ni nobenega dvoma o identiteti prosilca, ne glede na to, ali je potni list napačen ali ne, še posebej, ker na afganistanske listine o osebnem statusu tako ali tako ne računamo veliko." Ali drugače - uslužbenci zunanjega ministrstva so uradu za izdajo vizumov v Pakistanu pojasnili, da lažni potni list za vstop v Nemčijo v tem primeru ne bi smel igrati vloge.

Zaupanje prebivalstva v nemško politiko medtem strmoglavlja. Kancler Olaf Scholz je kot razlog za to navedel številne krize. A po javnomnenjskih raziskavah za izgubo zaupanja niso krive krize, temveč način, kako se z njimi spopada zvezna vlada. 

A če nemška javnost nekoliko miži pri sporih okoli proračuna, imajo precej manj potrpljenja ob očitkih, da zaposlene na ministrstvu preiskujejo zaradi kaznivih dejanj tihotapstva.

Nemška migracijska politika vse bolj jezi državljane, ki menijo, da je politika izgubila stik z realnostjo. Število napadov z nožem v Nemčiji narašča, čeprav so oblasti primer, ko je 18-letni Sirijec ubil mladeniča na poti domov z maturantske zabave v prej idiličnem mestu Bad Oeynhausen v Vzhodni Vestfaliji, označile kot "izoliran primer". A potem so številke pokazale nekaj drugega. 

Težava je tudi nezmožnost deportacije prišlekov, ki zagrešijo kazniva dejanja, in skoraj popolna odsotnost zahtev po resni integraciji. 

Annalena Baerbock je znana po tem, da govori o "ljudeh v stiski", ki jim je Nemčija dolžna pomagati. Zato se njena stranka in koalicija beguncem in migrantom močno trudita olajšati dostop do papirjev. Čeprav se številni Nemci od priseljevaja - ko kažejo tudi volilni rezultati - odmikajo. 

Sociolog Ahmad Mansour, ki ga navaja Focus, meni, da semafor s poenostavljanjem postopkov dela napako:"Mnogi ljudje, zlasti tisti iz muslimanskega ali patriarhalnega okolja,  prinašajo drugačno socializacijo in drugačne vrednote, od katerih so nekatere v velikem nasprotju z našimi osnovnimi vrednotami. Naturalizacija mora biti "na koncu uspešne integracije in ne na začetku".