Ko smo Jamesa Elderja vprašali, kaj točno pomeni zgodnja akcija, je pojasnil, da gre za ukrepanje pred razglasitvijo lakote. V Somaliji lakota, kljub visokim statistikam smrti zaradi podhranjenosti, namreč ni uradno razglašena. "Na koncu gre pri razglasitvi za politično odločitev, saj morajo biti izpolnjeni določeni kriteriji," nam je pojasnil Elder. Ta sicer meni, da bi "razglasitev lakote pomenila prelomnico, saj bi na tak način javnost postala bolj pozorna na dogajanje v Somaliji". 

V Unicefu si zato prizadevajo predvsem za dobavljanje vode in potrebnih prehranskih izdelkov hudo akutno podhranjenim otrokom. "In pa seveda dostavljanje hrane za organizacijo Svetovni program za hrano," še doda naš intervjuvanec. Čeprav je hrana ključnega pomena, pa je za hudo akutno podhranjene najprej potrebno zagotoviti zdravljenje. To zdravljenje vključuje vnos t. i. superhrane. Gre za energijsko gosto pasto z mikrohranili, ki je narejena iz arašidov, sladkorja, mleka v prahu, olja, vitaminov in mineralov. Ena vrečka paste stane približno 50 centov, tovrstno zdravljenje pa traja okoli osem tednov. "Po tem času si večina otrok opomore," pove James. 

Pri hudo akutno podhranjenih otrocih sicer obstaja desetkrat večja verjetnost, da bodo umrli zaradi driske in malarije, kot pri zdravih otrocih. Na tem mestu je humanitarni delavec še enkrat poudaril pomembnost zgodnje akcije in pomembnost vode, ki jo potrebujejo povsod po državi. V zadnjih treh mesecih je Unicef dostavil potrebne količine vode okoli pol milijona ljudem v Somaliji. V zadnjem letu pa so 300.000 hudo akutno podhranjenim otrokom omogočili zdravljenje s super hrano. 

"Torej pomoč se dogaja, ampak se ne sme ustaviti. Mora se nadaljevati in se še povečati," je bil jasen humanitarni delavec. Povedal je, da je na tem mestu ključno financiranje. "Potrebujemo pritok denarja, da lahko nadaljujemo s svojim delovanjem in pomagamo otrokom," je poudaril.

Povedal je tudi, da je vsaka posamezna pomoč zaželena. "Veseli smo vsake pomoči, ki jo posamezniki po svojih zmožnostih nudijo. A predvsem imajo tu zelo veliko vlogo vlade, velika podjetja in privatni sektor," je dejal. Prehranska kriza je namreč v veliki meri posledica sušnih obdobij, ki so jih povzročile podnebne spremembe. 

"Somalija ima skoraj ničelni ogljični odtis. Na območju pa se trenutno vseeno soočajo s posledicami štirih neuspešnih deževnih sezon, kot kaže, pa se napoveduje tudi peta neuspešna deževna sezona," je pojasnil Elder. "Zato je potrebno, da vlade in podjetja izpolnijo obljube, ki jih dajejo že dolgo časa. Če tega ne bodo storili, bosta podnebna kriza in suša vplivali na celotno populacijo in ne samo na otroke v Somaliji," je opozoril naš sogovorec.

Elder meni, da ko nastopi krizni čas, "prihodek ne bo več deloval kot obramba". "Občutili bomo veliko več visokih temperatur, veliko več bo požarov in veliko več lakote,"  je dodal. 

V Somaliji se zaradi hude akutne podhranjenosti trenutno zdravi 44.00 otrok, a resnična številka naj bi bila še večja. Veliko otrok se namreč nahaja na težko dostopnih območjih, zaradi česar ne morejo priti do zdravstvenih ustanov. Unicef zato z mobilnimi enotami pomaga poiskati in zdraviti podhranjene otroke. Pri tem sodelujejo s številnimi lokalnimi skupnostmi. "Tak način se imenuje najdi in zdravi," nam pove Elder. 

Veliko je takih ljudi, ki so zaradi suše izgubili vse pridelke, živino in prihranke. "Zaradi tega so se začeli premikati. Ljudje gredo na izjemno dolga potovanja, vse to z namenom iskanja pomoči. Med njimi so otroci, katerih matere potrebujejo več dni hoda, da pridejo do pomoči. Otroci, ki se borijo za preživetje in katerih življenje visi na nitki," nam je opisal James. Z mobilnimi enotami zato v Unicefu skušajo te ljudi najti in z zdravljenjem pričeti že na njihovi poti. 

V Somaliji Unicefovi delavci tesno sodelujejo z lokalnimi partnerji. "Lokalne skupnosti so ključne. Preko njih dobavljamo stvari, pomagajo nam locirati najbolj ranljive skupine. Velikokrat delamo ravno skozi naše parterje," pove o medsebojnem sodelovanju. Poleg Unicefa je v Somaliji zelo pomembna tudi organizacija Svetovni program za hrano. "Oni so zelo pomembni, saj skrbijo za dostavo hrane. Mi pa še za druge stvari, kot sta dostavljanje vode in pomoč pri zdravljenju," pove Elder. 

A celoten postopek v državi otežujejo še teroristične organizacije, ki grozijo humanitarnim delavcem. "Na nesrečo smo Unicef, Združeni narodi in humanitarni delavci glavne tarče terorističnih skupin, kot je skupina Al Šabab. Vidijo nas kot mehko tarčo," je povedal James. 

Elder nam je zaupal še, da je teroristična skupina kriva tudi za smrt štirih njegovih sodelavcev. "Pred približno sedmimi leti so v njihove avtomobile namestili eksplozivna sredstva. Zato je treba biti previden. Vendar je humanitarno delo nujno potrebno, saj rešuje življenja. Zato na področjih, kjer nas ljudje potrebujejo, delujemo kljub nevarnostim," je bil odločen naš sogovorec. 

James je tako z nami delil težke razmere, ki jim je bil priča v Somaliji. A kljub temu je iz območja odšel tudi z lepimi spomini. Impresionirale so ga predvsem "herojske matere" in "nesebična pomoč lokalnih skupnosti". 

"Veliko mater v Somaliji je žrtev. Žrtev podnebnih sprememb, negotovosti na tleh, terorizma, prehranske krize, vojne v Ukrajini in suše. A njihova dejanja so kljub temu herojska. Matere gredo na 200, 300 kilometrov dolgo pot, da bi lahko pomagale in rešile svoje otroke. In res jim ljudje na tej poti pomagajo z vodo, s hrano ali čevlji, ki jih potrebujejo. To, kar lokalne skupnosti delajo druga za drugo, in to, kako so matere herojske v svojih dejanjih, je osupljivo," zaključi Elder.

James Elder v Unicefu deluje že 20 let. Pred tem je v Avstraliji delal kot novinar. A James je želel razširiti svoja znanja in poizkusiti nekaj novega. "Pomagati otrokom se je zdel pravi kraj za začeti takšno novo pot," je svojo odločitev za pridružitev humanitarni organizaciji pojasnil nekdanji novinar.