Komaj dvomesečna bratec in sestrica sta ob prihodu naše ekipe v sirotišnico v Lvovu trdno spala, čeprav se je okoli njiju slišal vrvež drugih otrok. Za njima – tako kot za 38 drugimi otroki – je namreč dolga, utrujajoča pot. Kar 48 ur so potovali iz sirotišnice v Severodonecku do Lvova, najprej z avtobusom in nato z vlakom. Za 1500-kilometrsko pot med ukrajinskima krajema sicer vlak v normalnih razmerah potrebuje manj kot 24 ur.
Veliko se vas je odzvalo z željo po finančni donaciji in hvala vam za to. Nekateri želite še korak dlje in posvojiti otroka. V tem trenutku lahko največ pomagate z nakazilom ali poslanim smsom, saj bo denar nakazan neposredno sirotišnici. Naša medijska hiša je skupaj z ZPM Moste-Polje odprla račun za to, da bi malčki čimprej prišli vsaj do varnega okolja, ki so ga vajeni in do ljubečih zaposlenih, ki jim bodo lahko vsak trenutek na voljo za zdravstveno oskrbo, vzgojo in objem. Posvojitveni procesi so še naprej v rokah uradnih poti, preko katerih otroček brez staršev zagotovo dobi pošteno in ljubezni polno družino.
"24. februarja smo šli na pot ob šesti uri zjutraj. Pozvonila je namestnica župana in nam naročila, naj se pripravimo za odhod. Prosila sem samo, naj nam dajo 3–4 ure, da pripravimo otroke. Zagotovili so nam avtobuse. Pripravili smo otroke, zbrali smo jih, spakirali hrano. Oblekli smo se in se odpeljali na železniško postajo," je dejala Katerina Doncova, predstojnica in glavna direktorica luganske regionalne sirotišnice.
Za 40 sirot so zagotovili poseben vagon z ležišči, a so morali kljub temu improvizirati. "Večji otroci so spali po dva na eni postelji, mlajši otroci pa tudi po trije in več skupaj. Medicinske sestre so jih hranile na dve uri," pravi.
Veliko težav so imeli s pomirjanjem mlajših otrok, ki jim je težko razložiti, kaj se dogaja. "Starejši otroci so to dojeli kot potovanje, kot neko dogodivščino, za mlajše pa je bilo huje."
Po približno 24 urah so prispeli v kraj Hmelnicki na zahodu Ukrajine, kjer so morali sedem ur čakati na priklop na drug vlak. Po več urah so nato končno prispeli v Lvov, kjer so jih toplo sprejeli.
To je že drugič, da se je sirotišnica morala seliti zaradi vojne. "Leta 2014 sem šla z otroki iz Luganska. Takrat smo šli čez Rusijo nazaj v Ukrajino, ker čez ukrajinsko ozemlje ni bilo možno priti v drugi del Ukrajine. Takrat smo mislili, da se iz Luganska selimo le za mesec ali dva, ampak smo v Severodonecku ostali do zdaj," pravi Doncova.
Kaj se bo zgodilo v prihodnosti in kakšna bo njihova nadaljnja usoda, ne vedo. Zagotovo pa bi se njihova zgodba odvila povsem drugače, če bi ostali v Severodonecku. "Včeraj je prav na naš dom v Severodonecku padla raketa. Razbita so vsa okna. In če bi še bili tam, bi bili zagotovo poškodovani tudi otroci," je dejala direktorica sirotišnice. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se bo vojna še stopnjevala, pa nima odgovora.
Trenutno so zatočišče našli v stavbi, stari več kot sto let, v kateri je že pred tem živelo 45 sirot. Skupaj je tako zdaj pod eno streho 85 sirot. Primanjkuje jim osnovnih stvari: plenic, oblačil in hrane. Otrokom in zaposlenim v stiski pa lahko pomagate tudi vi. Zveza prijateljev mladine Moste-Polje, ki sicer aktivno in vsak dan pomaga slovenskim družinam v stiski, ter POP TV sta sprožila humanitarno akcijo za pomoč ukrajinskim otrokom, ki so brez staršev in pravega doma izgubili edino zavetje, ki so ga imeli.
Otrokom z negotovo prihodnostjo lahko pomagate prek spodnjega računa in sklica ali s SMS-sporočilom. Vsa zbrana sredstva bodo šla neposredno na račun sirotišnice.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.