Ruski predsednik Vladimir Putin se je Kitajski zahvalil za uravnoteženo stališče in dejal, da se bodo ameriški poskusi ustvariti enopolarni svet izkazali za neuspešne. Kitajska namreč že od začetka izrazito kritizira zahodne sankcije proti Moskvi. Obojestransko prijateljstvo se kaže tudi v tem, da je Rusija odločno podprla Kitajsko sredi napetosti z ZDA, ki so sledile nedavnemu obisku predsednice Predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajvanu.
"Poskusi ustvarjanja enopolarnega sveta so popolnoma nesprejemljivi," je dejal Putin kitajskemu predsednika Ši Džinpingu. "Zelo cenimo uravnoteženo stališče naših kitajskih prijateljev glede ukrajinske krize," je dodal na njunem prvem srečanju od začetka ruske invazije na Ukrajino.
Kitajska sicer ni javno podprla ruske invazije, vendar je povečala trgovinske druge vezi z Moskvo, zato je Putin že ob začetku pogovorov s Šijem dejal, da je pripravljen razpravljati o zaskrbljenosti Kitajske glede Ukrajine.
"Razumemo vaša vprašanja in vaše pomisleke v zvezi s tem in vsekakor bomo na današnjem sestanku podrobneje pojasnili svoje stališče do tega vprašanja, čeprav smo o tem že govorili prej," je dejal Putin. Zaskrbljenost je razumljiva, vojna je namreč ubila na tisoče ljudi in potisnila svetovno gospodarstvo na rob propada z naraščajočimi cenami hrane in energije.
Ši je po pogovorih dejal, da je zelo vesel, da se je znova srečal s starim prijateljem in da je Kitajska pripravljena močno podpreti Rusijo pri zadevah, povezanih z njihovimi državnimi interesi, poroča AP News. Nazadnje, ko sta se voditelja srečala le nekaj tednov pred začetkom invazije, sta razglasila partnerstvo brez omejitev in podpisala obljubo, da bosta skupaj sodelovala proti Zahodu. Do danes se njuno prijateljstvo očitno ni skrhalo.
"Kitajska je pripravljena sodelovati z Rusijo, da bi prevzela vodilno vlogo pri dokazovanju odgovornosti velikih sil ter vnesla stabilnost in pozitivno energijo v svet v pretresih," je Ši dejal Putinu.
Po besedah Šija je svet vstopil v novo obdobje nemirov, Putin in voditelji srednjeazijskih držav pa bi morali tujim silam preprečiti "podpihovanje barvnih revolucij".
Cilj t.i. barvnih revolucij, ki so se zgodile na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, kot so revolucija vrtnic v Gruziji, pa oranžna revolucija v Ukrajini, je bila odstranitev avtoritarnih elit z oblasti in namestitev prozahodnih in liberalnih politikov. Putin trdi, da ZDA načrtujejo "barvne revolucije", kar slednje zanikajo.
Tudi Kitajska komunistična partija, obsedena s stabilnostjo, ki bo Šiju oktobra verjetno podelila tretji mandat. je v preteklosti prav tako svarila pred omenjenimi revolucijami.
Partnerstvo Ši - Putin sicer velja za eno najpomembnejših vezi v geopolitiki po hitrem gospodarskem vzponu Kitajske v zadnjih 40 letih. Toda vojna je poudarila različne poti Kitajske in Rusije: Ena je vzhajajoča velesila, katere gospodarstvo naj bi v desetletju prehitelo Združene države, druga pa nekdanja velesila, ki se bori z izčrpavajočo vojno.
Medtem ko Zahod skuša zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije, si Putin prizadeva povečati izvoz na Kitajsko in v Azijo, po možnosti s plinovodom skozi Mongolijo. Mongolski predsednik Ukhnaagiin Khurelsukh je na srečanju s Šijem in Putinom dejal, da podpira gradnjo naftovodov in plinovodov iz Rusije na Kitajsko prek Mongolije.
Rusija že leta proučuje možnost, da bi velik nov plinovod pod imenom Moč Sibirije 2 potoval skozi Mongolijo in prenašal ruski plin na Kitajsko. Letno bi prenašal 50 milijard kubičnih metrov plina, kar je približno tretjina tistega, kar Rusija običajno proda Evropi.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.