Ugibanja se vse bolj pojavljajo, kje se nahajajo severnokorejski vojaki. Nekateri, kot denimo ameriški obrambni minister Lloyd Austin, je dejal, da se severnokorejske enote, ki nosijo ruske uniforme, že premikajo proti Ukrajini. Tudi Južna Koreja je sporočila, da je Severna Koreja v Rusijo poslal več kot 11.000 vojakov in da jih je bilo več kot 3000 premeščenih v bližino bojišč na zahodu Rusije.
A kaj premestitev na bojišča pomeni za tisoče mladih fantov, ki so do sedaj o vojni le slišali, niso pa dejansko sodelovali v njej? S severnokorejskega vidika vojaki niso nesrečni, piše AP, temveč gledajo na svojo napotitev s ponosom in kot na redko priložnost, da dobro zaslužijo, se izkažejo in s tem dobijo tudi prednosti v svoji domovini.
"Premladi so in ne razumejo, kaj to pomeni," pa je prepričan Lee Woong-gil, nekdanji pripadnik severnokorejske enote posebnih sil, ki je leta 2007 prišel v Južno Korejo."Menijo, da jim je v čast, da so bili med številnimi severnokorejskimi vojaki prav oni izbrani za odhod v Rusijo. Vendar mislim, da se večina od njih verjetno ne bo domov vrnila živa."
Napotitev severnokorejskih vojakov bi lahko pomenila resno zaostritev skoraj triletne vojne, velike žrtve vojakov pa bi pomenile velik politični udarec za predsednika Kim Džong Una, katerega vlada sicer napotitve še ni uradno potrdila. Vendar pa strokovnjaki pravijo, da bi Kim s tem lahko od Rusije pridobil varnostno podporo.
"Kim s tem veliko tvega. Če ne bo veliko žrtev, bo do neke mere dobil, kar je želel. Vendar pa se bodo stvari zelo zasukale, če bo v boju umrlo veliko njegovih vojakov," je dejal Ahn Chan-il, nekdanji prvi poročnik severnokorejske vojske, ki zdaj vodi center Svetovni inštitut za severnokorejske študije v Seulu.
Slabo plačilo, slaba hrana, slabe razmere
"Nevihtni korpus", znan tudi kot 11. korpus, je ena od Kimovih najboljših enot. Njene glavne naloge naj bi bile infiltracija agentov v Južno Korejo, razstreljevanje pomembnih objektov na jugu in atentati na ključne osebe v primeru vojne na Korejskem polotoku. Nekaj pripadnikov naj bi bilo sedaj prisotnih tudi v Rusiji. Lee, ki je v letih 1998-2003 služil prav v tem korpusu, pa je za AP pojasnil, da so sicer prejemali boljšo hrano kot druge enote, vendar je veliko pripadnikov še vedno trpelo zaradi podhranjenosti in tuberkuloze.
Kljub postopnemu okrevanju gospodarstva v Severni Koreji, pa prebežniki pravijo, da je povprečna mesečna plača navadnih vojakov nižja od enega dolarja. Veliko se jih ukvarja z drugimi dejavnostmi, da bi lahko preživljali sebe in svoje družine, saj je tudi državni sistem razdeljevanja hrane v veliki meri še vedno nedelujoč.
In zdaj, ko se je ponudila možnost, da vojaki zaslužijo nekoliko več, so seveda to zagrabili. Od Rusije se namreč pričakuje, da bo plačala vse stroške, povezane z napotitvijo severnokorejskih vojakov, vključno z njihovimi plačami, ki bodo po ocenah nekaterih strokovnjakov znašale nekaj manj kot 2000 evrov na mesec. A to ni vse. 90 do 95 odstotkov plač bo najverjetneje šlo v Kimovo blagajno, preostanek pa vojakom. Vseeno bodo zaslužili več kot bi v Severni Koreji, kar je za nekatere dovolj, da se prostovoljno odločijo oditi v Ukrajino na bojišče, pravijo nekdanji vojaki.
Ahn je prepričan, da je Severna Koreja vojakom ponudila še druge "beneficije", kot so članstvo v vladajoči Delavski stranki ali pravica do selitve v Pjongjang. Še ena prebežnica iz Severne Koreje, Kang Mi-Jin, ki vodi podjetje za analizo severnokorejskega gospodarstva meni, da bi lahko tudi družinski člani vojakov dobili ugodnosti, kot so boljši domovi ali vpis na univerze.
Ne smemo pozabiti na še eno "prednost", ki bi lahko zamikala severnokorejske vojake. Ker so v svoji domovini praktično odrezani od sveta, prepovedan jim je namreč dostop do tujih novic, za premik iz ene pokrajine v drugo pa potrebujejo državno dovoljenje, bi jim taka enkratna priložnost pomenila, da lahko vidijo svet onkraj meja svoje domovine. "Severnokorejski vojaki na odhod v Rusijo gledajo kot na priložnost, ki se ponovi enkrat v življenju," je dejal Ahn.
Kako se bodo znašli na terenu?
Severnokorejski vojaki so se večinoma usposabljali na goratem terenu Korejskega polotoka in ne poznajo bojišč v rusko-ukrajinski vojni. Poleg tega ne razumejo sodobnega vojskovanja, vključno z uporabo brezpilotnih letal, saj Severna Koreja ni imela bitke od konca korejske vojne v letih 1950–1953, pravijo strokovnjaki.
Ko je Čoi, vodja aktivistične skupine v Seulu, videl videoposnetek severnokorejskih vojakov, pravi, da ga je "zabolelo srce". Na posnetkih so namreč mladi vojaki, v poznih najstniških letih. "Nihče od njih ne misli, da gre v Rusijo umreti," je opozoril. "Mislim pa, da bodo topovska hrana, saj jih bodo zagotovo poslali na najnevarnejše lokacije."