12 milijard ameriških dolarjev (10,2 milijarde evrov) vreden plinovod, ki bo potekal pod Baltskim morjem, naj bi podvojil dobavo ruskega zemeljskega plina v Nemčijo. Pri tem pa ne vodi čez Ukrajino, s čimer tej državi jemlje možnost zaslužka.
"Na ta projekt gledamo izključno skozi prizmo varnosti in ga obravnavamo kot nevarno geopolitično orožje Kremlja," je poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svojo zaskrbljenost je izrazil na skupni novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki se zavzema za gradnjo plinovoda Severni tok 2 kljub ostremu nasprotovanju ruskih sosed Ukrajine, Poljske in baltskih držav.
Kot pravi Zelenski, bo največja tveganja po zaključku gradnje nosila Ukrajina, a po njegovi oceni pa bo Severni tok 2 nevaren tudi za vso Evropo. Poudaril je, da bo plinovod izključno v rokah Ruske federacije.
Merklova je dejala, da se Berlin in Washington strinjata, da plin ne sme biti geopolitično orožje. Pri tem pa je izrazila upanje, da bosta Moskva in Kijev podaljšala pogodbo o tranzitu plina, ki se izteče leta 2024. "Vse je odvisno od tega, ali se bo podaljšala pogodba o tranzitu skozi Ukrajino," in dodala, da prej, kot bo odločitev sprejeta, bolje bo.
Nemška kanclerka se je z ukrajinskim predsednikom srečala dva dni po njenem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Moskvi, s katerim se je pogovarjala tudi o podaljšanju pogodbe z Ukrajino. Putin je Merklovi na petkovem srečanju dejal, da je podaljšanje pogodbe odvisno od povpraševanja na trgu.
"Čutimo posebno odgovornost in razumemo velike skrbi predsednika Zelenskega. Jemljemo jih zelo resno," je dejala Merklova. Nemčija namreč vse od leta 2014, ko je Rusija anektirala Krim, velja za enega ključnih zaveznikov Ukrajine.
Zelenski je potrdil, da sta se z Merklovo pogovarjala tudi o podaljšanju pogodbe, vendar da je od nje slišal le zelo splošne stvari.
Merklova je omenila tudi možnost uporabe ukrajinskega plinovodskega omrežja za transport vodika. Vendar pa je Zelenski ocenil, da bo ta prehod trajal dolgo in da je trenutno problem Severni tok 2.
Gradnja plinovoda Severni tok 2 je povzročila napetosti med Nemčijo in ZDA, vendar sta ameriška in nemška vlada na koncu sklenili dogovor o plinovodu Severni tok 2 iz Rusije do Nemčije, Washington pa je preklical napovedane sankcije proti ruskim podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji plinovoda. Dogovor med Nemčijo in ZDA sicer določa tudi sankcije, če bo Rusija plin uporabljala kot geopolitično orožje. Merklova je poudarila, da je ta dogovor zavezujoč tudi za prihodnje nemške vlade. Sama se namreč po 16 letih prihodnji mesec poslavlja s položaja.
Ukrajina je že desetletja glavna tranzitna država za dobavo plina v Evropo, vendar njena vloga v zadnjih letih slabi, med drugim zaradi zagona plinovoda Severni tok in zaradi obvoznih plinovodov skozi Belorusijo in Črno morje. Še leta 1998 je bilo skozi Ukrajino prečrpanih 141 milijard kubičnih metrov plina, leta 2020 pa manj kot 56 milijard kubičnih metrov.
To se izkazuje tudi v prihodkih od tranzitnih pristojbin, ki so se z nekdanjih dveh milijard znižali na 1,7 milijarde evrov, letos pa naj bi jih bilo le še za nekaj več kot milijardo evrov.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.