Kaj pomeni zastrupitev Navalnega za Severni tok 2?

Če je nemška kanclerka Angela Merkel še januarja letos dejala, da Nemčija podpira projekt, ruski predsednik Vladimir Putin pa je zatrjeval, da je gradnja plinovoda lahko kljub ameriškim sankcijam dokončana do začetka prihodnjega leta, je celotni projekt sedaj ogrozila nedavna zastrupitev ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. 

V Nemčiji, kjer se z novičokom zastrupljeni Navalni zdravi, potekajo pogovori o morebitni ustavitvi gradnje plinovoda kot del sankcij proti Kremlju. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke je dejal, da za zdaj ne izključujejo ničesar glede odziva in sankcij na zastrupitev. Merklova je sicer vse do sedaj vztrajno poskušala ločevati projekt Severni tok 2 od preostale politike do Rusije, ter se otepala kritik na račun podpore projektu. 

Gre za gradnjo 1230 kilometrov dolgega plinovoda, ki naj bi iz Rusije skozi Baltsko morje tekel vse do Nemčije. Od tod pa po že obstoječi strukturi do drugih evropskih držav. Projekt vključuje ruski Gazprom, v njegovi večinski lasti pa je družba Nord Stream 2. Po prvotnih načrtih naj bi plin po Severnem toku 2 stekel že v začetku letošnjega leta in podvojil zmogljivosti svojega predhodnika Severni tok 1. Letno naj bi se v Nemčijo steklo 55 milijard kubičnih metrov plina. A gradnja se je vse bolj zapletala. 

Že od samega začetka je projekt naletel na ostra nasprotovanja in kritike, predvsem na račun odvisnosti Evrope od ruskega plina. Baltske države, Poljska in Ukrajina se bojijo, da bi Moskva izrabljala odvisnost od ruskega plina kot politični pritisk. Evropa sicer že sedaj uvozi okoli 40 odstotkov plina iz Rusije. Napoved izgradnje pa je prišla leta 2015 oziroma ravno v času napetosti na vzhodu Ukrajine in leto dni po ruski aneksiji Krima. Plinovod pa bo zaobšel to vzhodnoevropsko državo, ki ji tranzit plina prinese okoli tri odstotke BDP. Gradnji nasprotujejo tudi okoljevarstveniki. 

Da naj se Nemčija umakne iz projekta, je že pred dvema letoma zahteval ameriški predsednik Donald Trump in jo obtožil, da je "ujetnica Rusije".  Bela hiša velja za enega najostrejših nasprotnikov gradnje plinovoda, a analitiki menijo, da se za kritikami skriva tudi njihov lastni interes - predvsem želja po prodaji utekočinjenega zemeljskega plina Evropi. Zaradi grožnje dodatnih ameriških sankcij proti podjetjem, ki sodelujejo v gradnji Severnega toka 2, le-ta že več mesecev stoji. Večji del plinovoda, kar 1855 kilometrov, je sicer že izgrajen. 

Po zastrupitvi Navalnega pritisk na Nemčijo stopnjuje Poljska. Premier Mateusz Morawiecki je v ponedeljek za Bloomberg dejal: "Glede na razvoj dogodkov v Belorusiji, kjer Putin grozi z intervencijo, in glede na to, kar je storil z Navalnim. To bi moralo biti zadnji opozorilni znak za Nemčijo."

Mnenja v Nemčiji so deljena. Država, ki namerava do leta 2022 zapreti vse jedrske elektrarne, zaradi onesnaževanja okolja se odmika tudi od premoga, vidi plin kot nekakšno kompromisno rešitev. V projekt so vložili že več milijard evrov, sedaj jih skrbijo predvsem finančne posledice opustitve projekta. Zunanji minister Heiko Maas je dejal, da bi usodo plinovoda lahko zapečatil odziv Kremlja na zastrupitev Navalnega."Upam, da nas Rusija ne bo prisilila, da spremenimo naše stališče glede Severnega toka 2," je dejal za nemški Bild. "V projektu sodeluje več kot 100 podjetij iz 12 evropskih držav. Polovica od njih je nemških." 

Tiskovni predstavnik gospodarskega ministra je v ponedeljek dejal, da bi imela ustavitev gradnje "zelo velik učinek" na zagotavljanje energije v Nemčiji, poroča Deutsche Welle. Nekdanji okoljski minister Norbert Röttgen pa je na Twitterju zapisal: "Potrebujemo močan evropski odgovor na zastrupitev Navalnega, odgovor, ki ga bo Putin razumel. EU bi morala skupaj zaustaviti Severni tok 2."